Naš gost: Mateja de Leonni Stanonik

Oddaje | 21.05.2011, 19:29 Matjaž Merljak

Naša gostja (v soboto, 21. maja 2011 ob 18.30) je bila mlada zdravnica slovenskega rodu, ki je 17-letna odšla iz Slovenije zaradi možganov. Zanimanje zanje jo je odpeljalo študirat v ZDA. V zadnjem času se ukvarja z medicino na daljavo. Pred nekaj leti pa je spremljala odpravo Martina Strela po Amazonki.

Mateja de Leonni Stanonik je otroštvo in mladost preživela v Poljanski dolini, v zadnjem letu srednje šole jo je pot vodila v ZDA, in sicer zaradi študija možganov. Hotela jih je raziskovat in študirat o njih. Takrat se je v Angliji in ZDA rodila nova veda v znanosti - nevroznanost. V ZDA so imeli tudi že razvit dodiplomski in podiplomski študij, hkrati so bili tam najboljši strokovnjaki na tem področju. Za vpis na medicinsko fakulteto v ZDA pa mora človek imeti opravljeno neko drugo štiriletno fakulteto. Tako je pred vpisom na medicinsko fakulteto posvetila drugim dodiplomskim študijem.

Iz rodne Poljanske doline je odhajala v jutru, ko so leta 1991 bombardirali letališče na Brniku. Razmere v državi so bile zelo zaostrene. Zato se je v tujino podala čez Beograd. Ker je bila iz Slovenije, so jo za nekaj dni zadržali. Po prihodu v ZDA se je posvetila študiju angleščine in pripravi na sprejemne izpite. Na univerzo ji je uspelo priti že v šestih mesecih, namesto v enem letu. S temi pripravami je bila tako zaposlena, da ni toliko spremljala dogajanja v domovini, je pa bila o vsem obveščena.

Imela je srečo, da je pristala pri ljudeh, ki so bili prijatelji in znanci kongresnikov iz Tennesseeja. Z družino so veliko lobirali pri teh kongresnikih, da so ZDA priznale samostojno Slovenijo. Veliko Slovencev, ki živijo ali pa so, so veliko truda vložili v to, da je do priznanja prišlo.

Po neverjetnih naključjih ji je uspelo, kar je hotela. Študije v ZDA je treba krepko plačati, tujcem še posebej. Na vsakem koraku, kjer bi se morala vrniti domov zaradi financ, so se našli ljudje, ki so ji pomagali. To so bili popolni tujci, ki so verjeli vanjo in v njej prepoznali talent. Z vsemi temi je v tesnih stikih. Dodiplomski študiji so bili germanistika, biologija, psihologija in politične vede, nato je nadaljevala magisterij iz kongitivne psihologije. Študirala je medicino in naredila doktorat iz kongitivne nevroznanosti. Na tem področju raziskuje, kot zdravnica pa dela v Washingtonu kot nevrologinja.

Že nekaj časa dela v Sloveniji. Minister za zdravje Dorjan Marušič jo je povabil v svoj kabinet, da dela na področjih e-zdravja in telemedicine. E-zdravje je evropski projekt, ki se pri nas odvija že nekaj let. Mreža naj bi med seboj povezala vse zdravstvene ustanove, da bi zdravstvene dejavnosti bile bolj kakovostne in učinkovite. Telemedicina je nadgradnja tega - to je namreč zdravljenje na daljavo. Te stvari so zelo odvisne od stopnje informatizacije v bolnicah. Še vedno skrbi tudi za nekaj svojih pacientov v Washingtonu.

Tam je sicer Slovencev zelo malo, povečini delajo na ambasadi, nekaj jih je na svetovni banki ali pri drugih ustanovah, več jih je okolici in ti se družijo na različnih prireditvah na ambasadi. Naša gostja je živela v različnih predelih ZDA, kjer Slovencev niti ni tako veliko. Povsod jih je poskušala najti. To jo je tudi navdušilo za delo v Svetovnem slovenskem kongresu SSK, kjer je tudi podpredsednica. Vlogo SSK vidi v združevanju diaspore. SSK tudi pripravlja različne strokovne konference zdravnikov, znanstvenikov, gradbenikov, glasbenikov, arhitektov ... Zdaj se odziva tudi država. Vlada je pripravila odbor znanstvenikov in strokovnjakov, ki delajo v tujini, da bi izboljšali visokošolski sistem pri nas. V odboru je tudi Mateja de Leonni Stanonik.

Leta 2007 je spremljala Martina Strela pri plavanju po Amazonki. Takrat je bila še neizkušena mlada zdravnica, ki na področju tropske medicine ni imela izkušenj. A žilica po avanturi ji ni dala miru. Ekspedicijo telemedicine v najbolj odročen del sveta ji je pomagal oblikovati dr. Rifat Latifi, travmatolog s Kosova, ki že več kot 25 let dela v ZDA. Cilj je bil pomagati Martinu in njegovi ekipi ter tamkajšnjemu prebivalstvu. Na stotine in stotine domačinov se oglasilo v njeni urgentni ordinaciji in popolnoma opremljeni operacijski sobi na ladji. V mreži je sodelovalo 26 bolnišnic s tamkajšnjimi zdravniki specialisti. Perujska in brazilska mornarica sta jim omogočila širokopasovno povezavo prek njihovih satelitov. O tem so v strokovni literaturi objavili veliko člankov. To je bila odskočna deska za razvoj telemedicinske mreže ob reki Amazonki, ki so razvijajo z regionalnimi vladami. Leta 2008 so začeli postavljati mrežo na otroku Fidži in jo povezali z avstralskimi bolnicami, trenutno pa delajo na bližnjem vzhodu.

Naša gostja Mateja de Leonni Stanonik je bila 20. januarja 2009 dežurna, ko je v Washingtonu potekala inavguracija novega ameriškega predsednika Baracka Obame. Univerzitetna bolnišnice George Washington je najbližja in zato odgovorna za Kongres, Senat in Belo hišo, za samega predsednika sicer skrbijo zdravniki v ameriški vojski. Sredi urgence imajo rdeč telefon in ko zazvoni, to pomeni, da se je nekaj zgodilo v Beli hiši. Takrat so v veliki pripravljenosti.

In kaj Mateja de Leonni Stanonik počne v prostem času? Tega je veliko premalo. Všeč so ji dolgi sprehodi, rada obiskuje center Kennedy, kjer si ogleda različne kulturne prireditve, v Sloveniji je najrajši v Vinharjih pri stari mami na kmetiji. Rada ima stvari, ki jo sproščajo, ker je njeno klinično delo zahtevno. Opravlja namreč intervencije v možganih z akutno možgansko kapjo. Večkrat se tudi zgodi, da pacient po posegu umre. Takrat še posebej rabi nekaj časa, da se sooči s tem. Zelo ji pomaga tudi čisto kakšna rutinska snov: pomivanje banje ...

Odkar je v Sloveniji, se je morala naučiti znova tekoče govoriti slovensko. Povedala je tudi, kako doživlja slovensko novinarsko srenjo. Za naše poslušalce pa je natrosila nekaj koristnih nasvetov za možgane: „Kar je dobro za srce, je dobro tudi za možgane. Veliko moramo narediti na preventivi, veliko se moramo gibati in biti mentalno aktivni, spanec je zelo pomemben (prav tako počitek in sprostitev), splošen nasvet pa je: zmernost pri vseh stvareh.“