Nova porodnišnica v Burundiju
Svet | 29.04.2010, 09:40 Petra Stopar
V kraju Ruzo v Burundiju, eni od najrevnejših držav na svetu, so te dni odprli novo porodnišnico, ki je bila zgrajena s pomočjo zbranih sredstev lanskoletne akcije Za srce Afrike. Akcijo pripravlja Slovenska Karitas, ki že več let pomaga pri uresničevanju poslanstva slovenskih misijonarjev v Afriki. Dispanzer v Ruzu je v Burundiju dobro poznan, saj tja prihajajo prebivalci iz celotne škofije Muyinga, navaja Karitas.
V dispanzerju v Ruzu, kjer se je v starejši porodnišnici vsakoletno rodilo približno tisoč otrok, je bila nova stavba zaradi prostorske stiske nujno potrebna, saj sestre poleg zdravstvene oskrbe nudijo tudi hrano podhranjenim. Projekt nove porodnišnice je bil utemeljen v skladu z osmimi cilji tisočletja (izboljšati zdravje mater in zmanjšati umrljivost otrok). Sredstva za izgradnjo in notranjo opremo so prispevali dobrotniki v slovenski akciji Za srce Afrike. Iz Ruza, kjer živi približno 52.000 ljudi, se je oglasila sodelavka Slovenske Karitas Jana Lampe in ob odprtju porodnišnice dejala: „Ta porodnišnica je velika pridobitev za kraj Ruzo, kjer je veliko revnih ljudi. Kapacitete v stari, majhni porodnišnici so bile zdaleč premajhne za vse žene, ki potrebujejo pomoč in za vsa rojstva.“ Velikega in lepega dogodka so se v torek veselili tudi prebivalci Ruza, ki so po besedah Lampetove še posebej pri sveti maši izrazili „veliko, veliko hvaležnost“ dobrotnikom iz Slovenije.
Dvonadstropna stavba ima 10 sob, v katerih je 50 postelj, sobo za porod, dvorane za svetovanje in poučevanje, sanitarije, čakalnico, jedilnico in skladišče za material. Ko je bilo v lanskem avgustu večino gradbenih del končanih, se je v sklopu projekta, sofinanciranega s strani Ministrstva za zunanje zadeve, začelo opremljanje porodnišnice z najnujnejšo medicinsko – porodniško opremo. Sama gradnja porodnišnice je bila za območje Ruzo zelo pomembna, ker veliko žensk v Afriki še vedno rojeva doma in jih zaradi zapletov pri porodu veliko umre. Številni otroci tako ostanejo brez matere. Poleg tega pa je bila gradnja te porodnišnice tudi priložnost za domačine, da so dobili delo in ga bodo v prihodnosti zaradi izkušenj lažje dobili tudi drugje. Zidarji so namreč z 1 evrom, ki so ga zaslužili dnevno, lahko preživeli svoje družine.
Vsa dela pri porodnišnici je spremljala misijonarka s. Bogdana Kavčič, ki se je tudi sama zahvalila Sloveniji in dobrotnikom: „Če eden sanja, to za vedno ostanejo sanje. Če pa jih sanja več, se to uresniči. Prej smo sanjale same, zdaj pa smo te sanje podelile z drugimi v Sloveniji in to je postala res ena velika resničnost“. Ocenjuje, da je porodnišnica velika pridobitev, saj so matere prej rojevale v nečloveških pogojih. Pravi, da je bila pomoč slovenskih vernikov in dobrotnikov podaljšana roka, ki se je dotaknila tudi „afriških, burundijskih src“.
