Na prvo postno nedeljo imenovanja v nove ŽPS
Cerkev na Slovenskem | 05.02.2010, 10:29
V oddaji Naše škofije smo tokrat večino pozornosti namenili izbiri novih članov v Župnijske pastoralne svete. Predlagali jih bomo na prvo postno nedeljo, 21. februarja 2010. Kako naj izbiramo, kakšna je vloga ŽPS in še kdo je lahko član, je le nekaj vprašanj, na katere nam je odgovoril msgr. France Dular, kanonik in dekan stolnega kapitlja v Novem mestu.
Izbor oziroma način predlaganja članov za nov mandat mora biti skrbno pripravljen. Nauk Svetega pisma, pokoncilske in sploh novejše ekleziologije ter znamenja časa govorijo ne le o upravičenosti, ampak o nujnosti te ustanove, ki mogoča aktivno sodelovanje laikov pri apostolatu in je hkrati izraz soodgovornosti vernikov za življenje Cerkve. Koncilski odlok o laikih pravi, da je v župniji apostolat laikov tako nujen, da brez njega apostolat duhovnikov ne more roditi pravih sadov.
V redni rubriki Cerkev je misijonska, pa smo povedali, da bodo člani misijonske molitvene zveze ta teden molili za misijonarja Janeza Mihelčiča, ki deluje v Kirgizistanu.
Kdo so člani ŽPS?
Vsak župljan, ki je dopolnil 16 let in prejel zakramente uvajanja (sv. Krst, sv. Evharistijo, sv. Birmo), ima pravico predlagati nove člane. Član pa lahko postane vsak, ki izpolnjuje že omenjene pogoje, ima stalno bivališče na ozemlju župnije, je v polnem občestvu s katoliško cerkvijo (mu ni bila naložena nobena cerkvena kazen, ne živi izven zakonske skupnosti, se redno udeležuje bogoslužja) ter ga odlikujejo trdna vera, nravno življenje in razsodnost.
Msgr. France Dular je povedal, da je bil župnijski pastoralni svet prva legalna oblika zbiranja laikov izven bogoslužja v naši polpretekli zgodovini. Ko je bilo vse prepovedano, je bila to edina oblika srečanj kristjanov, ki jo je oblast tolerirala. Tako so ljudje lahko stopili v javnost, seveda pa jim je bilo treba tudi pomagati.
Župnijski pastoralni svet sestavljajo ljudje, ki so blizu župniku, hkrati pa imajo priložnost, da se tudi sami izpopolnjujejo in tako postanejo kvas. V njem delujejo aktivni verniki, ki s Cerkvijo čutijo in vedo več kot drugi kristjani. Tako je preko ŽPS duhovnik navzoč na vseh področjih župnije.
„To so ljudje, ki naj bi živo sodelovali v Cerkvi , z zavestjo, da bi sodelovali in so graditelji. Če je nekdo graditelj, bo zelo pazil, da ne bo hkrati tudi rušitelj, čeprav je koristno, da je v vsakem svetu kakšen oporečnik, ker lahko naredi veliko dobrega, saj se zaradi njega v debati marsikaj razčisti, kar se sicer ne bi,“ poudarja msgr. France Dular. Pri izbiri kandidatov za člana ŽPS poskušajmo upoštevati, da ga enakovredno po številu sestavljajo možje, žene in mladi.
Kakšna je vloga župnika v ŽPS?
Župnik je predsednik ŽPS, prvi soodgovoren je tajnik, ki pomaga voditi skupino, načrtuje dogodke, pripravljala srečanja. ŽPS ponavadi sprejme sklepe, župnik pa jih bo upošteval, če so v skladu z naukom in prakso Cerkve. Kako pomembno je, da je župnik del ŽPS nazorno kaže izkušnja msg. Franca Dularja, ki je moral nekoč sejo zapustiti, da je šel k umirajočemu. Ko se je vrnil, so člani sejo zaključili in mu dali sklepe, ki so jih sprejeli. „Med njimi je bil tudi sklep,“ pripoveduje msgr. France Dular: „ naj v nedeljo v cerkvi oznanim, da je greh, če se v nedeljo zida ali karkoli dela, ni pa narobe, če se dela v vinogradu. Povedati moram, da je bil tajnik ŽPS vinogradnik, ki je bil znan po svojem nedeljskem delu. Jasno, da takšen sklep ne more župnika zavezovati.“
Cerkev je misijonska
Msgr. Anton Pačnik, voditelj Misijonske molitvene zveze, pa je zapisal, da bodo ta teden molili za dialog med Katoliško in Srbsko pravoslavno Cerkvijo. Na svetčnico so se pomnili vseh redovnikov in redovnic. Njihov delež pri oznanjevanju Kristusovega veselega oznanila doma in po vsem svetu je zelo velik.
Ko bodo molili za naše misijonarje, se bodo zazrli v Kirgizijo. Tam deluje misijonar Janez Mihelčič, ki na univerzi predava ruščino in japonščino, za tujce mašuje v angleščini in se s predstavniki Cerkve pogovarja v italijanščini in še v kakem drugem jeziku. Napisal je tudi japonsko ruski slovar pismenk – hieroglifov. Slovar ima okrog 1880 znakov.
Za lažjo predstavo povejmo le, da misijonar deluje v državi, kjer živi okrog 80 narodnosti. Večina, 60 % je Kirgizov, 20 % je bilo Rusov, ki pa se izseljujejo; 12 % je Uzbekov, potem so še Poljaki, Nemci, turška manjšina, islamski Kitajci, Ukrajinci in pripadniki nekdanjih sovjetskih republik. Toda večinsko prebivalstvo (Kirgizi in Uzbeki) so muslimani.
