EU v živo: Špansko predsedovanje
Evropska Unija | 12.01.2010, 18:50
Prva oddaja„EU v živo“ je prinesla predstavitev prednostnih nalog španskega predsedovanja. Ob prevzemu novega predsedovanja EU, kot ga je preoblikovala Lizbonska pogodba, je Španija kot svoje prednostne naloge predstavila gospodarska vprašanja, nadzor nad finančnimi trgi in energetsko politiko. Po prenovljenih pravilih EU predsednik vlade José Luis Rodríguez Zapatero ne bo več predsedoval evropskim srečanjem na vrhu, zunanji minister pa ne sestankom za zunanje zadeve, čeprav bodo španski ministri še vedno vodili druge sestanke Sveta ministrov.
Predsednik Evropskega sveta je zdaj Herman Van Rompuy, ki bo vodil srečanja na vrhu, medtem ko bo srečanjem zunanjih ministrov načelovala visoka predstavnica za zunanje zadeve Catherine Ashton.
V sredo, 20. januarja, bo Zapatero evropskim poslancem v Strasbourgu predstavil svoj program za naslednjih šest mesecev. Osredotočil se bo na delovanje EU po novih lizbonskih pravilih, napredek pri stockholmskem programu za pravico in državljanstvo ter boj proti nasilju nad ženskami.
Med prednostnimi nalogami so tako: spopadanje z gospodarsko krizo, ustvarjanje več in boljših delovnih mest, boj s podnebnimi spremembami, tudi vprašanja svobode, skupnih vrednot EU, kot je enakost spolov in odpravljanje nasilja, ki izhaja iz razlik med spoloma.
Voditelj države ali vlade se po šestih mesecih vrne v Parlament, kjer predstavi dosežene cilje, čemur sledi razprava. Glede na dogodke se zna zgoditi, da je drugo srečanje bolj napeto kot prvo.
Na vseh plenarnih zasedanjih je navzoč eden od ministrov države, ki predseduje EU, da daje izjave in odgovarja na vprašanja evropskih poslancev.
Voditelji EU se dvakrat letno zberejo na Evropskem svetu, da določijo splošne politične usmeritve za EU. Pred vsakim srečanjem predsednik Parlamenta voditelje obvesti, na katera področja naj se po mnenju evropskih poslancev osredotočijo prizadevanja EU.
V času predsedovanja pa so izredno pomembna tudi neuradna srečanja.
Španski ministri in poslanci imajo poleg udeleževanja sestankov parlamentarnih odborov mnoge druge uradne in neuradne stike z evropskimi poslanci.
Zakonodajni postopek soodločanja pomeni pogosta srečanja s poročevalci in političnimi skupinami iz Parlamenta. Ker predsedstvo vodi vse sestanke Sveta ministrov, je vloga posrednika pri zakonodaji bistvenega pomena.
Julija bo kot naslednja država predsedstvo prevzela Belgija.
Zaslišali prve kandidate za komisarje
Evropski poslanci do 19. januarja, torej do prihodnjega torka, zaslišujejo kandidate za nove evropske komisarje. Led so včeraj prebili štirje: visoka zunanja predstavnica Evropske unije in prva podpredsednica Evropske komisije Catherine Ashton, poljski kandidat za komisarja za proračun Janusz Lewandowski, finski kandidat za komisarja za denarne in gospodarske zadeve Olli Rehn ter latvijski kandidat za razvoj Andris Piebalgs. Slovenski kandidat za komisarja za okolje Janez Potočnik se bo predstavil jutri.
Evropski poslanci imajo za zaslišanja posameznih kandidatov, ki so ta teden v Bruslju, prihodnji pa v Strasbourgu, tri ure časa. Ker nova pogodba Evropskemu parlamentu prinaša večje pristojnosti na številnih področjih, je v interesu evropskih poslancev, da se nova komisija vzpostavi čim prej, da čim prej stečejo vsi potrebni zakonodajni postopki.
Nova komisarska ekipa naj bi izpit v parlamentu, ki lahko zavrne le celotno komisijo in ne posameznih kandidatov, opravila brez večjih težav. Če se bodo vse parlamentarne politične skupine držale dogovora, bodo zaslišanja minila brez zapletov.
Po lekciji iz leta 2004 je Jose Manuel Barroso sam poskrbel, da so njegovi novi kandidati čim manj sporni. Zagotovil je, da je v novi komisiji devet žensk, kot je zahteval Evropski parlament, a politični analitiki še vedno izpostavljajo kandidate, ki bi lahko imeli težave. Za največjo težavo naj bi veljala komunistična preteklost nekaterih, vendar je predsednik največje politične skupine Evropske ljudske stranke Joseph Daul obljubil, da zaslišanja ne bodo lov na čarovnice, temveč ocenjevanje sposobnosti kandidatov.
Največ zanimanja so prvi dan poželi odgovori Ashtonove, ki je odgovarjala samozavestno in s humorjem ter pošteno priznala, da odgovora na kakšno vprašanje tudi ne pozna. Poudarila je, da Evropska unija potrebuje učinkovita partnerstva z najpomembnejšimi igralci v svetu, med njimi z ZDA, Rusijo in Kitajsko, pa tudi Turčijo in Japonsko. O evropski zunanji službi je povedala, da povezava zanjo potrebuje najboljše in najpametnejše ljudi. Kot je še dejala, bo njena prednostna naloga, da se bo glas Evropske unije slišal v svetu.
Ashtonova je dobila tudi več vprašanj o svojem aktivnem nasprotovanju jedrski oborožitvi v sedemdesetih letih minulega stoletja. “Ne sramujem se svoje preteklosti. Protestirala sem zaradi prepričanja, da je treba jedrsko orožje odpraviti. Način morda ni bil pravi, cilj pa prav gotovo.”
Med včerajšnjimi zaslišanji velja izpostaviti tudi kandidata za evropskega komisarja za denarne in gospodarske zadeve Ollija Rehna, ki je kot svojo glavno nalogo navedel urejevanje javnih financ držav članic. “To bo težka, a pomembna naloga, saj se moramo danes odločiti za gospodarski in politični razcvet Evrope, sicer bomo tvegali gospodarsko stagnacijo in politično nepomembnost.”
Nova Evropska komisija bi morala začeti delati že novembra, a je nastala zamuda zaradi uveljavljanja Lizbonske pogodbe. Stari komisiji so tako podaljšali mandat, da še vedno opravlja tekoče posle, novo komisijo naj bi potrdili do 26. januarja, delati pa naj bi začela v začetku februarja.
Oddajo smo pripravili s pomočjo gradiv spletnih strani Evropskega parlamenta in Evropske komisije.
