Slavi KoširSlavi Košir
Jakob ČukJakob Čuk
Tanja DominkoTanja Dominko
dr. Drago Ocvirk (foto: ARO)
dr. Drago Ocvirk

Prof. Ocvirk: Ateiste moti verska svoboda

| 29.01.2010, 19:10

V oddaji Spoznanje več, predsodek manj smo s profesorjem Ocvirkom nadaljevali pogovor o preganjanju oseb zaradi veroizpovedi in to ob vprašanju: ali morda danes tudi kristjani in katoličani preganjajo pripadnike drugih veroizpovedi?

Profesor je najprej povedal, da lahko v razvoju Katoliške Cerkve v zadnjih sto letih vidimo, kako je izgubljala politični pomen, sicer pa ga tudi nikoli ni imela razen v papeški državi. Da je vplivala na politično oblast, drži. Drži pa tudi, da je oblast Cerkev preganjala. Oblast ima namreč svojo logiko in si zato skuša podrediti tudi vero. Od novega veka je imela Cerkev malo možnosti, da bi vplivala na koga, da bi preganjal druge veroizpovedi. Ko govorimo v zgodovini o preganjanju protestantov, je to počela oblast in enako, ko govorimo o preganjanju katoličanov v protestantskih deželah. Vladar se je odločal po svoji veri komu je dajal veljavo. Profesor je spomnil, da je v ZDA nekaj povsem normalnega, da govorijo politiki o Bogu, njegovo ime imajo celo na denarju, ne govorijo pa o nobeni Cerkvi oz. nobeni verski skupnosti ne dajejo prednosti. Zelo drugače se obnašajo države in politiki, če so katoliške in protestantske dežele ali pa pravoslavne. Ruska pravoslavna Cerkev je dobila premoženje nazaj in nihče v Rusiji se ni zgražal ob tem dejstvu. Ruski predsednik se pride „poklonit“ patriarhu in ne obratno. Ko je v Srbiji umrl patriarh Pavle, je bilo tri dnevno žalovanje. Ko pa je umrl nadškof Šuštar, ki so ga vsi politiki kovali v zvezde, ni bilo nobenega državnega poklona.

Profesor Ocvirk je razložil, da je denimo zakonodaja v Rusiji glede različnih veroizpovedi na neki način diskriminatorna v primerjavi s slovensko, ker daje veljavo le nekaterim, še posebej ruski pravoslavni Cerkvi, in druge si morajo pridobivati sprotna dovoljenja, vendar se mu zdi po svoje tudi bolj pametna v primerjavi z našo, ko nekdo, ki je verski voditelj in je tujec, dobi slovensko državljanstvo, pa se ne zahteva, da bi znal slovensko. Slovenska praksa je takšna, da želijo minirati vso dosedanjo slovensko kulturo in identiteto, ki je prežeta s krščanstvom in še posebej katolištvom.

Na srečo ni primerov, da bi katoličani oz. na sploh kristjani dan danes preganjali druge veroizpovedi. In če bi se to zgodilo, bi se takoj oglasili škofje in predstojniki in ustrezno ukrepali. In čeprav ni zaznati takšnih primerov, je v naši državi Katoliška Cerkev nenehno deležna očitkov, kako netolerantna je.

„Tisti, ki nam to očitajo, se do do demokratičnih sprememb, niso nikoli postavili v bran preganjenih kristjanov v Sloveniji. Bili so prepričani, da je nekaj najbolj naprednega, če zatiramo vernike in vero. To je njihova dogma. In ti isti, ki so bili nasilni, danes govorijo, da je Cerkev nestrpna“.

Profesor Ocvirk spomni, da je bil v slovenski jezik že leta 1966 preveden dokument o verski svobodi. Katoliška Cerkev je bila prva med vsemi religijami na svetu z izjavo, da je človekovo dostojanstvo potrebno spoštovati. Zagovarja versko svobodo. In čeprav je bil dokument toliko časa dostopen pripadniku starega režima, ga nihče ni „povohal“, ker ateiste moti verska svoboda.

Spominski shod Nove slovenske zaveze leta 2015 na katerem so se spomnili vseh žrtev komunističnega nasilja. (photo: STA) Spominski shod Nove slovenske zaveze leta 2015 na katerem so se spomnili vseh žrtev komunističnega nasilja. (photo: STA)

Začelo se bo z zvonjenjem zvonov po vsej Sloveniji

Na Trgu republike v Ljubljani bo drevi slovesnost v spomin na žrtve komunističnega nasilja. Dogodek, ki bo potekal v duhu lani ukinjenega narodnega dneva spomina, pripravljajo Nova Slovenska ...

Lidija je srečno prispela v Santiago de Compostelo (photo: osebni arhiv) Lidija je srečno prispela v Santiago de Compostelo (photo: osebni arhiv)

Lidiji je uspelo. Tu so zbrani vsi njeni zapisi.

Naši radijski sodelavki Lidiji Zupanič je uspelo, srečno je po skoraj mesecu dni romanja prispela na cilj v Santiago de Compostelo. V 28 dneh je prehodila 840 kilometrov. Na trg pred katedralo je ...

Kruh je dobrina, ki ne sme manjkati na nobeni mizi (photo: dobroteslovenskihkmetij.si) Kruh je dobrina, ki ne sme manjkati na nobeni mizi (photo: dobroteslovenskihkmetij.si)

Začenja se 35. festival Dobrote slovenskih kmetij

S strokovnim posvetom - Slovenska super živila skozi letne čase - se na Ptuju začenja letošnji že 35. festival Dobrote slovenskih kmetij. Tudi letos bo dogajanje zaznamovalo celotno mesto Ptuj, ...