Ohranimo človečnost

Komentarji 09. 06. 2026, 14:10 Marjana Debevec

»Mnogo našega dela bo lahko nadomestila umetna inteligenca, osebnih pričevanj pa ne,« mi je nedavno nekdo dejal v pogovoru. Zamislila sem se: res si bo lahko umetna inteligenca osebne zgodbe izmislila, vendar pristnega osebnega stika, ki je bistveno za pričevanje, ne bo mogla nadomestiti. Nedavno je na njene pasti v svoji prvi okrožnici opozoril papež Leon XIV.

V okrožnici Magnifica Humanitas ali Veličastna človeškost sveti oče ne straši pred umetno inteligenco, ampak se sprašuje, ali bo z novimi tehnologijami človek varovan kot bitje, ustvarjeno po Božji podobi; kako v dobi algoritmov oznanjati in živeti resnico o človeku, ki sem je razodela po Jezusu Kristusu.

Zato se v tem skoraj 200 strani dolgem dokumentu dotika različnih vidikov človeškega dostojanstva. Vsak človek ima po njegovih besedah lastno neodtujljivo vrednost zato, ker je ustvarjen po Božji podobi: pa naj bo reven, ali bogat, begunec, brezdomec ali otrok v maternici.

Kot lahko beremo v povzetku okrožnice, papež poudarja, da je umetna inteligenca lahko dragoceno orodje, vendar zahteva čuječnost.

Odločanje o tem, koga zdraviti in koga ne?

Dokument opozarja, da niti razvijalci pogosto ne razumejo v celoti notranjega delovanja sodobnih sistemov umetne inteligence. Zato je potrebna dvojna drža: znanstveno raziskovanje in moralno-duhovno razločevanje.

Papež ne zavrača napredka; poziva pa k počasnejši, preverljivi in odgovorni uporabi, kjer so posledice za človeka resno ocenjene.

Zato zavrne enačenje umetne »inteligence« s človeško inteligenco: sistemi zgolj posnemajo funkcije mišljenja, nimajo pa vesti, svobode, osebne odgovornosti in zmožnosti srečanja z drugim kot osebo.

Pomislimo samo, kaj bi se zgodilo, če bi umetna inteligenca odločala o tem, koga zdraviti in koga ne, ali začeti vojno ali ne, koga odpustiti in koga zaposliti in tako naprej.

Pri tem ne pozabimo, da umetna inteligenca ni nevtralna: v algoritme so vpisani interesi, merila in cilji tistih, ki jih razvijajo in uporabljajo. Zato je sicer lahko v veliko pomoč pri delu, vendar ni zadnje merilo. Zadnje merilo mora vedno ostati človek in njegova odgovornost.

Orodje za služenje človeku

Sama vidim, da mi pri pripravi člankov, prispevkov, iskanja podatkov, umetna inteligenca lahko veliko pomaga, saj skrajša marsikatero delo, ki ne zahteva neke moralne presoje.

Vedno bolj se bo tudi približala našemu načinu pisanja in če ji dam res točna navodila, lahko pripravi zelo dobre izdelke. Pa vendar je moja osebna nota danes drugačna, kot je bila na primer včeraj ali pred enim tednom. In tega umetna inteligenca ne more dati.

Umetna inteligenca je torej orodje, ki nam je dano, vendar mora biti uporabljeno predvsem za služenje življenju in človekovi osebi. Kakovost civilizacije se namreč ne meri po moči njenih sredstev, temveč po skrbi, ki jo je sposobna omogočiti, ter po njeni zmožnosti, da v drugem prepozna obraz, ne zgolj funkcije.

Sposobnost skrbi drug za drugega je temeljna razsežnost naše človečnosti; razsežnost, ki se je naučimo in jo osvojimo iz življenja, lahko beremo v povzetku papeževe okrožnice.

Naše omejitve niso napaka, ampak bogastvo

Kako pa papež odgovarja na obljube novih tehnologij, da bodo odpravile človeške omejitve?

Kot je poudaril moralni teolog dr. Roman Globokar, nas Leon XIV. spomni, da naše omejitve niso napaka, ki jo je treba odpraviti, ampak so lahko blagoslov, saj skoznje naša človeškost dozoreva in se odpira odnosom. »Ker nisem popoln, iščem odnos z drugim in lahko napredujem. Kar je popolno, ni več odprto za razvoj in življenje.«

»Če bi odpravili vse meje, potem bi pravzaprav izgubili tudi hrepenenje po ljubezni, po odnosih. S tem bi izgubili 'veličastno človeškost', ki je prav v tem, da imamo željo po več, po izpolnitvi.«

Zato po besedah dr. Globokarja ideologije, ki s pomočjo novih tehnologij in poseganja v človeški genom obljubljajo večno življenje brez trpljenja in napak, človeka siromašijo. »To je paradoks: bolj kot je človek popoln, manj je pristno človeški. Ranljivost, krhkost, omejenost so lepota človeka.«

Ostanimo ljudje - človek ob človeku

Posebej pomenljiva je v tej luči vloga umetne inteligence v odnosih. Pretresejo novice, da nekateri, predvsem osamljeni mladi, umetno inteligenco zamenjajo za osebo, se ji zaupajo, ji verjamejo. Do kakšnih skrajnosti lahko to privede, je primer samomora najstnika v ZDA.

Nikoli ne bo umetna inteligenca nadomestila toplega pogleda, stiska roke, iskrenega in globokega poslušanja ter človeškega odnosa. Uporabljajmo jo tam, kjer nam skrajša delo, vendar pa naj ne postane naša vsakodnevna sogovornica. Obrnimo se raje k človeku, ki je ob nas. Ostanimo ljudje.