Podpis deklaracije, papež in patriarh | (foto: Vatican Media)
Papež Leon XIV. v Carigradu molil skupaj z ekumenskim patriarhom Barolomejem I.
Papež in Sveti sedež Alen Salihović Vatican News
Papež Leon XIV. je med apostolskim potovanjem v Turčijo danes obiskal ekumenskega carigrajskega patriarha Bartolomeja I. in se z njim udeležil molitvene slovesnosti v patriarhalni cerkvi sv. Jurija v Carigradu, poroča Vatican News. Srečanje je potekalo na tretji dan papeževega obiska in poudarilo dolgoletno tradicijo bratstva med katoliško in pravoslavno Cerkevjo.
V nagovoru patriarhu se je papež zahvalil za topel sprejem ter spomnil na korake njegovih predhodnikov na poti k okrepitvi odnosov med Rimom in Carigradom. »Ob vstopu v to cerkev sem bil globoko ganjen, saj hodim po stopinjah papežev Pavla VI., Janeza Pavla II., Benedikta XVI. in Frančiška,« je poudaril. Dodal je, da ga z Bartolomejem I. veže pristno prijateljstvo, ki se je začelo krepiti že ob njegovem nastopu službe rimskega škofa.
Osrednji del romanja je obeležitev 1700. obletnice prvega nicejskega koncila, ki po papeževih besedah ostaja temeljni simbol prizadevanj za krščansko enost. »Spomin na koncil, prežet z Jezusovo molitvijo, naj bodo vsi eno (Jn 17,21), nas znova spodbuja k prizadevanju za polno občestvo med kristjani,« je dejal papež.
Papež Leon XIV. se je poklonil tudi apostolu Andreju, zavetniku ekumenskega patriarhata, ter navzočim izrekel prisrčne čestitke ob nedeljskem prazniku njihovega nebeškega zavetnika. Ob tem je poudaril skupno pot vere, ki povezuje katoliško Cerkev in ekumenski patriarhat.
Pred zasebnim srečanjem sta papež in patriarh podpisala skupno izjavo, v kateri sta znova potrdila zavezanost krščanski edinosti in miru ter zavrnila vsako obliko nasilja v imenu Boga.
Papež Leon XIV. in patriarh Bartolomej odločno zavračata nasilje v imenu Boga
Ob srečanju v cerkvi sv. Jurija sta papež Leon XIV in ekumenski patriarh Bartolomej I. podpisala skupno izjavo, v kateri poudarjata zavezanost poti proti polnemu občestvu ter ostro zavračata vsakršno zlorabo vere za upravičevanje nasilja.
»Zavračava vsako uporabo vere in Božjega imena za upravičevanje nasilja,« piše v izjavi, ki poudarja, da prizadevanje za krščansko edinost nujno prispeva tudi k miru med narodi. Ob tem sta izrazila globoko zaskrbljenost zaradi spopadov in vojn po svetu ter pozvala politične in civilne voditelje, naj storijo vse, da se tragedija vojn čim prej konča. Vse ljudi dobre volje sta povabila k molitvi in podpori mirovnim pobudam.
V deklaraciji sta voditelja izpostavila tudi pomen 1700. obletnice nicejskega koncila, ki ostaja “dogodek previdnostne enosti”, saj so kristjani še danes združeni v izpovedi nicejsko-konstantinopelskega veroizpoveda. Kot znamenje bližanja sta izrazila hvaležnost, da so vsi kristjani letos obhajali Veliko noč na isti datum, ter potrdila odprtost za nadaljnje iskanje skupnega datuma praznovanja.
Posebej sta se spomnila 60. obletnice skupne deklaracije iz leta 1965, s katero sta papež Pavel VI. in patriarh Atenagora preklicala medsebojno izobčenje iz leta 1054. Ta odločilni korak, sta zapisala, je odprl pot dialogu, ki se danes nadaljuje v okviru mešane mednarodne komisije za teološki dialog.
Izjava močno poudarja tudi etični in duhovni vidik medverskega sodelovanja: pristni medverski dialog je po njunih besedah bistven za mirno sobivanje narodov in kultur. Vernike vseh tradicij pozivata k gradnji pravičnega sveta, skrbi za stvarstvo ter zavračanju brezbrižnosti, želje po nadvladi, pohlepa in ksenofobije.
Kljub težkim razmeram v svetu dokument izraža trdno krščansko upanje: »Bog ne bo zapustil človeštva… Po Svetem Duhu vemo in izkušamo, da je Bog z nami.« Ob koncu voditelja v molitvi izročata Bogu vse ljudi, zlasti tiste, ki trpijo zaradi revščine, osamljenosti ali bolezni, ter prosita, naj bodo “njihova srca okrepljena in povezana v ljubezni”.
