+ 2

SAMOSTANSKA DRUŽINA

Menihi se z zaobljubami obvežejo, da bodo živeli v skupnosti in si prizadevali za krepostno življenje. V cistercijanskih samostanih živijo tri vrste menihov. Prva skupina so korni menihi. To so tisti menihi, katerim je skupno molitveno bogoslužje (korna molitev) bistvena prvina posvečenega življenja. Njim enaki so menihi konverzi, ki predstavljajo drugo vrsto menihov. Tudi oni živijo v samostanu, le da jih njihove zaobljube ne obvezujejo k obvezosti korne molitve. Tretja skupina pa so tako imenovani oblati. To so možje, ki so na različne načine povezani s samostansko skupnostjo, vendar ne naredijo pravih zaobljub. Oni lahko živijo v samostanu ter sodelujejo pri skupnih molitvah in opravilih, ali pa živijo s svojimi družinami in le del svojega časa preživijo v samostanih.

Vsakdo izmed menihov, poleg molitve, opravlja še določena dela, ki so potrebna za življenje samostana in opravljanje njegovega poslanstva. Nekatera dela so bolj pastoralnega značaja, zato je v vsaki skupnosti določeno število menihov, ki prejmejo tudi mašniško posvečenje. Menihi z mašniškim posvečenjem se imenujejo patri, ostali pa bratje. Tako je trenutno v stiški opatiji 7 patrov in 7 bratov. Ne glede na poimenovanje posameznih menihov, so si med seboj enaki. Edina hierarhična lestvica je kanonična starost, katero določa čas posameznikovega prihoda v samostan.

Meniško skupnost vodi opat, pomagata pa mu prior in subprior. Za gospodarske zadeve samostana in njegovo vzdrževanje skrbi samostanski oskrbnik.

Vir: sticna.eu