Maja MorelaMaja Morela
Miha MočnikMiha Močnik
Tone GorjupTone Gorjup
Kdo razume, zakaj smo raje kot enotni, razdeljeni? (foto: Michael Kleinsasser in Pezibear / Pixabay)
Kdo razume, zakaj smo raje kot enotni, razdeljeni? | (foto: Michael Kleinsasser in Pezibear / Pixabay)

Vizija opozicije - RUŠITI - kaj pa potem?

Komentarji | 01.12.2020, 15:59 Tadej Sadar

Medtem ko v bolnišnicah umirajo naši rojaki, se večna in edino zveličavna leva elita igra „Vojno prestolov“.

Razumeti Slovenca je kot razvozlati gordijski vozel. Kdo razume, zakaj smo raje kot enotni, razdeljeni, in zakaj nekaterih niti stotine mrtvih sodržavljanov ne gane, da bi sestopili s svojega egoističnega piedestala? Slovenci smo bili vedno podvrženi mnogim oblikam socialne patologije. To je posledica težke zgodovine, ki je vplivala na našo kulturo," je zapisal dr. Peter Praper, klinični psiholog, in nadaljuje: „Zgodovinska determiniranost se najbolj kaže v orientaciji, da se borimo proti, namesto da bi si prizadevali za. Pri Slovencih je pogost vtis, kot da smo obstali na pol poti, kot da se moramo kar naprej osvobajati." Tako dr. Praper pred leti za časopis Dnevnik.

Pri Slovencih je pogost vtis, kot da smo obstali na pol poti, kot da se moramo kar naprej osvobajati.“ dr. Peter Praper, klinični psiholog. Dnevnik.

Misel, da moramo biti nenehno proti in se nenehno od nekoga osvobajati, me je zadela. Mar ni res? Vedno nekomu podjarmljeni, Frankom, Bavarcem, Avstro-ogrski, Jugoslaviji, vedno torej proti in vedno v procesu osvobajanja in osamosvajanja. In ker smo se v zgodovini navadili na ta stalen proces, imamo to za svoj cilj, v katerokoli zgodbo že vstopimo. Težava je nastopila, ko smo se pred tridesetimi leti dokončno osamosvojili. Zaključili smo torej tisočleten proces in bi morali odpreti novo poglavje, bivati in živeti samostojno. Se vam zdi, dragi bralci, da znamo bivati skupaj? Niti ob tako resni stvari, kot je soočanje z najhujšo zdravstveno krizo, ki je ne pomnijo niti naši dedje, ne zmoremo stopiti skupaj.

Poenoti nas samo še kakšen športni uspeh, smreka na Trgu sv. Petra pač ne. Preveč stane, pa čeprav je to izjemna promocija naše države. Ko smo že pri športu... koliko redno zaposlenih športnikov preživlja državni proračun? Več kot sto. In koliko to stane? Da ne omenjamo vseh funkcionarjev, objektov in društev... Pa da ne bo pomote, niti pod razno nisem proti športu ali športnikom. Mnogi si v potu svojega obraza in žrtvovanja svojih teles zaslužijo še kaj več od opisanega. Kar me moti, je skrajna nedoslednost, ki isto barvo vidi enkrat belo, drugič pa črno, kot ji pač ustreza, glede na njeno stalno željo po tem, da nasiti volka v sebi, ki mora nenehno biti proti.

Če bi imele prejšnje vlade vizijo, bi se že leta vozili po tretji razvojni osi.

Najbolj boleče spoznanje ob branju zapisa dr. Praperja je bilo, da tisti, ki natančno poznajo profil Slovenca, posledično poznajo tudi gumb, ki vedno deluje, ko nanj pritisnejo. Prav zato se dobršen del politike in posledično javnosti, zgane vedno, ko neko figuro predstavijo tako, da se do nje opredelimo kot nekaj, proti čemur moramo biti. Poglejte samo nekaj zadnjih let. Vse, kar se je v parlamentu dogajalo, je bilo proti... Saj veste, katero ime sledi, ne? Vedno smo nekoga metali z oblasti, enkrat fevdalno gospodo, pa cesarja, kralja, danes... Janeza Janšo. Da ne bo pomote, SDS ni moja prva izbira, vsekakor pa ponuja bistveno več kot nasprotna stran, ki ji domišljija nese samo do točke prevzema oblasti. Od tam naprej pa ne vedo, kaj bi počeli. Če bi ne bilo tako, potem bi se že leta vozili po tretji razvojni osi, ne bi imeli pomanjkanja domov za starejše in ne takšnih težav s pomanjkanjem zdravstvenih delavcev. Če bi imeli oblastniki, ki so se v preteklih letih združevali ob ideji „proti Janši" kaj vizije, bi nikoli ne šli v projekt TEŠ 6, ali pa tako grdo zanemarili razvoj Slovenske vojske. Ej, gospodje, ki se skrivaj nazivate tovariši... Slovenske vojske!

Tisti, ki natančno poznajo profil Slovenca, posledično poznajo tudi gumb, ki vedno deluje, ko nanj pritisnejo.

Ko v zadnjih tednih poslušam razprave na to temo, se ne morem načuditi, kako daleč ste pripravljeni iti, samo da nasitite vse strahove in sram, ki ga nosite v sebi. Tudi o tem je pisal klinični psiholog dr. Praper v prispevku Sram in krivda v psihoterapiji. Kdor želi spoznati sebe, predvsem pa, zakaj v določeni situaciji reagira tako kot reagira, naj si vzame nekaj časa, na spletu je veliko zelo kakovostnega gradiva. Morda tam najdete tudi razloge, zakaj je več kot nujno podpirati Slovensko vojsko. Če že ne vidite mnogih dejavnosti v mirnodobnem času, pa vsaj pomislite na to, v katerem delu sveta smo in v kakšnem času. Govorim o geostrateški situaciji. Samo v Turčiji so štirje milijoni beguncev, s katerimi neprenehoma grozijo. Seveda mi moja vera naroča videti in poskrbeti za sočloveka, vendar pa ta skrb vključuje tudi, da mu moramo pomagati v skladu z njegovo voljo. Ni potrebno biti prav bister, da prideš do zaključka, da verjetno ni volja beguncev, da jih nekdo najprej prežene z njihovega doma, da posledično tavajo po svetu, pa čeprav jih na koncu morda čaka bogati zahod. Večina bi bila presrečna, če bi lahko ostali na svoji zemlji. Kdo bo urejal vse to? Kdo bo urejal, če se uresničijo grožnje in se milijoni res odpravijo na pot kalvarije v iskanju preživetja? Najmanj, kar bomo potrebovali, je red. Kdo ga bo zagotovil? Milijoni za Slovensko vojsko pomenijo denar za naše ljudi in za našo varnost. Če si je ne bomo zagotovili sami, bomo plačevali tujo vojsko in tuje ljudi, da nas bodo varovali.


Górdijski vôzel je po grški mitologiji na Midasovem vozu zavozlal frigijski kralj Gordios. Čas bi že bil, da prepoznamo tiste naše kraljeviče s papirnatimi kronami, ki nas prepričujejo, da se z njimi, vozlom in vozom peljemo v lepšo prihodnost. Ne znajo ga razvozlati, v tridesetih letih so ga samo še zakomplicirali. Tudi Slovenci potrebujemo svojega Aleksandra, ki ga bo presekal, in vseeno mi je, ali mu bo ime Gašper, Miha ali pa Boltežar, da bo le naredil konec tej noriji.

PREBERITE TUDI: Že Napoleon je medije označil za peto velesilo, danes jim rečemo četrta veja oblasti. Zato se strinjam, da mora biti novinar svoboden in neodvisen, ampak to ga še ne kvalificira, da je tudi dober.

Komentarji, Naš pogled
Dr. Gabriel Kavčič (photo: Rok Mihevc) Dr. Gabriel Kavčič (photo: Rok Mihevc)

Hud cinizem

Predvidoma v prihodnjem tednu bo znano, kdaj bomo odločali o treh posvetovalnih referendumih, med katerimi bo tudi posvetovalni referendum o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. Moralni ...

Peter Jančič (photo: STA) Peter Jančič (photo: STA)

Natikanje nagobčnika drugače mislečim

Spletni portal tednika Družina poroča, da je raziskovalec spolne vzgoje v šoli ter diplomirani mikrobiolog Tim Prezelj tožil novinarja Roka Blažiča zaradi sklopa objavljenih prispevkov o teoriji ...

Družine zbrane pri maši na Brezjah (photo: Luka Mavrič) Družine zbrane pri maši na Brezjah (photo: Luka Mavrič)

Boga bodo vzeli zares!

Na Brezjah je bilo popoldne srečanje družin ljubljanske nadškofije. Geslo srečanja je bilo »Vzemi Boga zares!«. Srečanje so sklenili ob 16. uri s sveto mašo, ki jo je daroval nadškof Stanislav Zore.

Boj s pozebo v nasadih borovnic na ljubljanskem barju (photo: Rok Mihevc) Boj s pozebo v nasadih borovnic na ljubljanskem barju (photo: Rok Mihevc)

Kolikšno škodo je povzročila pozeba?

Po prehodu izrazite hladne fronte pred tednom dni, smo v petek, v nedeljo in včeraj bili priče pozebi. Razmere so se krajevno zelo razlikovale, prav vse sadjarje in kmete pa je strah, da to pomeni ...

Lojze Čemažar (photo: Jože Bartolj) Lojze Čemažar (photo: Jože Bartolj)

Pri svojem delu vedno izpostavi bistveno

Lojze Čemažar je z nami v oddaji Naš gost spregovoril o svoji umetniški poti, pomenu družine, šol, ki so ga oblikovale in se zahvalil za prejeto priznanje sv. Cirila in Metoda.

Skrbno izbirajmo obutev.  (photo: PixaBay) Skrbno izbirajmo obutev.  (photo: PixaBay)

Zakaj je dobro kupovati obutev popoldne?

Vida Ozis je ustanoviteljica blagovne znamke AN.NIKA, je direktorica Centra medicinske pedikure, razvila je medicinsko sponko - vse ostale, ki so prisotne na domačem trgu, so iz uvoza. Večina si ...