Florjančič: »Strah me je, da bomo imeli govedorejo na poti prašičereje!«

Kmetijstvo | 04.08.2021, 09:25 Robert Božič

»Težko se je pogovarjati o učinkih ukrepov, če nimaš konkretnih izračunov … Za vsako tako pomembno zadevo je nujno, da imamo kmetijci na voljo izračune vpliva predlaganih ukrepov,« o javni razpravi o ukrepih kmetijske politike po letu 2023 pravi Borut Florjančič, predsednik Zadružne zveze Slovenije.

»Vse nevladne organizacije s področja kmetijstva delujemo usklajeno, zato smo tudi takoj 2. julija podali skupno izjavo, v kateri smo zahtevali podaljšanje časa za javno razpravo o Strateškem načrtu nove Skupne kmetijske politike po letu 2023,« še dodaja Florjančič.

»Ne moremo si tega privoščiti. In imamo predlog rešitve!«

Na Zadružni zvezi Slovenije sicer opozarjajo, da se t.i slovenska Strategija SKP sprejema v času, ko se dohodkovni položaj slovenskega kmeta izrazito poslabšuje. Prav zato kot zelo problematičen vidijo načrt o prenosu sredstev iz I. v II. steber Skupne kmetijske politike, pa tudi t.i. rabat za okoljske ukrepe v II. Stebru, ocenjen na 54 mio EUR nikakor ne more nadomestiti izpada zaradi prenosa: »Ukrepe Programa razvoja podeželja je vsekakor treba ojačati, a nikakor ne na račun I. stebra kmetijske politike. Manjkajoča sredstva naj se nadomesti iz drugih EU skaldov, mogeč iz slovenskega proračuna, denar s katerim se izboljšuje okolje lokalnih skupnosti, naj se nadomesti iz teh virov, in tam kjer urejamo hudournike in zmanjšujemo škodo zaradi divjadi naj gre iz sredstev Ministrstva za okolje,« je odločen Florjančič.

Zakaj podpirati živilce, če ne predelujejo slovenske surovine?

Opozarja tudi, da je v ukrepih skupne kmetijske politike podprtih veliko naložb v živilski industriji, »ki ne temelji na slovenski domači surovini. To naj se pač financira iz drugih virov. Mi vemo, da je ključ vseh ukrepov, da se ojača veriga vrednosti na njenem začetku, pri kmetu in prvem združevalcu pridelave – zadrugah!«

Zadružniki tudi sicer zahtevajo, da se pri podpori investicij v živilsko predelovalni industriji kot pogoj za dodelitev sredstev postavi vsaj 50 % vezavo predelovalne dejavnosti in trženja na lokalno surovino.

Drobljenje podpor ne prinaša učinkov

»Kljub temu, da je povezovanje in krepitev verig vrednosti eden od strateških ciljev, je v petletnem obdobju za namen kolektivnih naložb zadrug, organizacij proizvajalcev in skupin proizvajalcev namenjenih samo 5 mio EUR. Vemo, s 5 milijoni ne moreš narediti enega dostojnega predelovalnega obrata, kaj šele, da bi pomagal sektorju zadrug in skupin proizvajalcev,« pomisleke zadružnikov povzema Borut Florjančič in dodaja, da zadruge tudi v tem predlogu niso ustrezno prepoznane kot deležnik, ki povezuje večinski del tržne kmetijske pridelave slovenskih kmetij.

Po mnenju zadružnikov sta ključni prav ohranitev sredstev I. stebra in drugačen pristop h kolektivnim naložbam.

»Ključno je, da imamo izračune, da vemo kaj se bo zgodilo, če investiramo v en sektor več in v drugega manj, kaj se bo zgodilo s strukturo kmetij. Mene je strah da se bo na koncu zgodilo, da bomo imeli govedorejo na poti prašičereje, se pravi v ne-samooskrbo. Pozivamo, da se na podlagi izračunov in študij strokovnjakov ponovno usedemo. Jesen bo kar topla,« še pravi predsednik zadružne zveze Borut Florjančič.