Damijana MedvedDamijana Medved
Matej KržišnikMatej Kržišnik
Marjana DebevecMarjana Debevec
'Lepo te je bilo slišati! Upam, da greva kmalu na kavo!' :) (foto: christian buehner / Unsplash)
'Lepo te je bilo slišati! Upam, da greva kmalu na kavo!' :) | (foto: christian buehner / Unsplash)

Janez Kavčič: Kletev prinese gorje tistemu, ki jo izreče

Svetovalnica | 27.11.2020, 19:20 Mirjam Judež

Naš gost na daljavo je bil duhovnik, eksorcist Janez Kavčič. V Svetem pismu beremo: »Kdor te preklinja, bodi preklet, in kdor te blagoslavlja, naj bo blagoslovljen!« Beseda je tekla o preklinjanju. Pogovor je vodila Tanja Dominko.

Tisti, ki preklinja, jemlje Božje dostojanstvo

»Govorila sva že o tem, kako pomembno je, da starši, duhovniki, … blagoslavljamo drug drugega. Prekletstvo pa človeku odvzema tisto dostojanstvo, ki ga je Bog položil v nas s stvarjenjem. Vsi smo ustvarjeni po Božji podobi in to Bogopodobnost vsak odseva s svojim življenjem. Kdor preklinja, s svojimi besedami ponižuje bližnjega, s tem mu odvzema to Božje dostojanstvo, ki je položeno v nas. Ni pa mišljeno, da bi Bog nekoga preklel, ga odpisal, da Zanj ne bi več obstajal. Bog nikoli nobenega ne zavrže, tudi če se ta sam odloči, da se odvrne od Boga.«

Preklinjanje je vsako grdo govorjenje

»Preklinjanje je vsaka grda beseda. Beseda ima veliko težo, svojo moč, zato je vsaka grda beseda, ne samo v povezavi z Bogom, Marijo, s Cerkvijo, preklinjanje. Tudi, ko uporabljamo grde besede za človeške organe, je to preklinjanje. Bog nas je ustvaril lepe, popolne, dovršene, greh nas je pri tem ranil, ponižal, ampak Bog nam vedno znova vrača to dostojanstvo. Vsako grdo govorjenje je že jemanje tega dostojanstva, ki ga ima vsak človek. Ne smemo uporabljati izrazov, ki človeka ponižujejo. Zakaj ne bi uporabljali besed, ki dvigujejo? Danes je veliko ustrahovanja, šikaniranja, poniževanja, tudi to je preklinjanje. Zakaj? Dejansko človek ne more izpolniti tistega poslanstva, v katerega ga je Bog poklical.«

Preklinjanje - pogovor z duhovnikom Janezom Kavčičem

 

Preklinjanje Boga ali človeka – to ni isto

»Če nekoga preklinjamo, je nekaj drugega, kot če preklinjam samega Boga, ker Bog je svet. Če Bogu odvzamem to svetost, tudi bolj žalim, s preklinjanjem zapiram ta odnos, ki ga mora imeti človek z Bogom. Človek ne more živeti brez Boga, čeprav bi mnogi danes radi živeli brez Njega. Ustvarjeni smo iz ljubezni za Ljubezen in če to Ljubezen preklinjamo, pomeni, kot bi prekinili to infuzijo na naše človeško življenje. Človek ne more živeti v polnosti, zato vidimo, kaj vse se dogaja s tem, ko se izraža nasilje. To nasilje se ni rodilo kar samo po sebi, ampak je prišlo najprej v misli, šele potem v besede in dejanja. Vsak greh se najprej spočne v mislih, če mu damo to možnost, se lahko odvija naprej, da človek dejansko začne tako ravnati. Vsako nasilje je posledica nekega preklinjanja. Mnoge raziskave kažejo, kako to človeka sprošča, ampak imamo popolnoma druge načine za sproščanje oz. da človek dá iz sebe tisto, kar ga teži. Bog nas želi vesele, srečne in to moramo dati iz sebe. Najlepši kraj, kjer dam lahko ven to prekletstvo, je pri sv. spovedi. Kletev je znamenje, da človeka nekaj boli. Lahko je ta kletev v odnosu do Boga. Mnogo je ljudi, ki so Bogu zamerili ali se jezijo Nanj, ampak če tega ne povejo v nekem pogovoru, v neki izmenjavi, se to nasilje ali jeza v njem kopiči in normalno, da izbruhne ven. Preklinjanje Boga, Marije, Cerkve ima večjo težo, kot če preklinjamo samega človeka. Oboje je greh in slabo. Greh prinaša bolezen.«

Kdo preklinja? Tisti, ki je sam ranjen in tisti, brez vsebine.

Preklinjanje je prisotno od prvega greha v Raju

»Odkar je človek padel po prvem grehu, zavrnil to Ljubezen in šel ven iz Raja, obstaja preklinjanje. Prepričan sem, da sta se tudi prva dva človeka jezila na Boga, kačo, na vse dejavnike, ki so pripeljali do greha. Človek ne bi nikoli sam priznal, da je kriv, če pa se odločim za zakrament sv. spovedi, moram priznati, da sem sam to naredil, da ni za to kriv Bog ali kdo drug. Človek vedno išče krivce zunaj, ampak ob srečevanju z ljudmi vedno pravim, zakaj bi iskali krivca, kriv je greh, ki ga moramo odstraniti, da bi živeli v svobodi.«

Preklinjanje je pljuvanje v lastno skledo

»Malo nasilje rodi večje nasilje. Mala kletev prinaša večjo kletev. Ne moremo reči, da je »sproščanje jeze« na tak način, da preklinjamo, dobro. To je, kot da se hudobni Duh hvali, on pa je tisti, ki zavaja človeka. Ne bo mu povedal, kaj je zanj resnično dobro, ampak kaj ga bo še bolj odvedlo stran od prave poti, stran od prave, pristne Besede, ki človeka dviguje in mu daje pravo moč za življenje. Tisti, ki preklinja, je kot da bi pljuval v svoj lastni krožnik, ki ga bo moral tudi sam pojesti. Kletev prizadene gorje samemu človeku, ki jo izreče. Če pa se preklinja v lastni družini, če preklinjajo starši, bratje, to ostane v tej družinski posodi in vpliva tudi na naslednje generacije.«

Preklinjanje - pogovor z duhovnikom Janezom Kavčičem

Kako se odvaditi grdega govorjenja

»Najprej moramo ozavestiti svoje besede. Zdaj smo doma, v družinskem krogu in se lahko bolj osredotočimo, kaj kdo govori. Poslužimo se »bratskega opominjanja«, kot svetuje Jezus. Tudi jaz ponavljam določene izraze, ampak ko me sestra opozori, se tega bolj zavem in pri teh besedah bolj pazim. Isto je pri grdih besedah, preklinjanju. Če te mož, žena opozori, sem prepričan, da je tudi to lahko ena lepa priložnost za začetek, da drugače začnem uporabljati svoje besede. Svojo agresijo, svojo moč moram spraviti nekje ven. To lahko naredimo s športom, rekreacijo, kjer dam ven vso tisto energijo, ki se je toliko časa nabirala. Tudi iskren pogovor o tem, kar me teži, boli, pomaga. Kdo preklinja? Tisti, ki je sam ranjen in tisti, ki je prazen, ki nima vsebine. Pogovor lahko dá tisto pravo vsebino, da človek ne bi preklinjal.

Ne moremo reči, da se preklinjanje vrača k tistemu, ki preklinja, kot bumerang, ampak pripomore k temu, da se nekdo lahko po Božjem usmiljenju tudi spreobrne.

Eksorcist Janez Kavčič v našem studiu v obdobju 'brez mask'
Eksorcist Janez Kavčič v našem studiu v obdobju 'brez mask' © Tanja Dominko
Praznik prikazanja Brezmadežne s čudodelno svetinjo; kako naj nas varuje molitev, zatekanje k tem podobam?

Obhajamo 190-letnico, odkar se je Marija prikazala Katarini Labore v Franciji in ji naročila, naj naredi to svetinjico, ki bi jo ljudje uporabljali proti zlu, bolezni, proti vsem oblikam greha. Tu ne moremo reči, da je čudodelna svetinja amulet ali stvar, ki bo človeku prinašala srečo ali kar sama po sebi delovala. Marija je naročila, da kdor jo bo z zaupanjem nosil in dostikrat ponavljal: »O, Marija, brez madeža spočeta, prosi za nas, ki se k tebi zatekamo.«, tega bo Marija varovala pred vsem slabim, hudim. Namesto, da bi uporabljal kletev, rečem: »O, Marija, brez madeža spočeta ...« … Čeprav bi to izrekel z neko »močjo«, je veliko lepše kot kletev, ki Marijo ponižuje. Ta čudodelna svetinja ima veliko moč, tega se ljudje premalo zavedajo. Nam je mama že zelo majhnim dala čudodelne svetinjice, ki nas varuje pred zlom, ki preži tudi v duhovniškem življenju ali v življenju vsakega kristjana. Na prvi strani Marija, ki stoji na zemeljski obli, na glavi kače, predstavljena je brez madeža. Kaj pomenijo besede »Marija, brez madeža spočeta«? Da je brezmadežno spočeta, da je od prvega trenutka življenja v polnosti sprejela tudi to Božjo ljubezen, kateri se mora tudi človek odpirati po njenem zgledu. V njej ni nikakršnega sledu te odklonitve, po njej je Bog poslal meso našemu svetu, zato se ta Bog ponovno rojeva. To brezmadežnost Marija nakazuje s tem, da sprejema nas, ljudi v svoje srce, čeprav smo grešniki. »Prosi za nas!« To je zopet ena lepa oblika prošnje, ki jo lahko izrečem namesto grde besede ali kletve. »O, Marija pomagaj, prosi zame!« Tu je Marija pozorna na vse naše potrebe, stiske in za slehernega od nas tudi prosi.«

Začnite nositi čudodelno svetinjo, ker je to najboljši način, kako se zoperstaviti zlu. Marija mi bo izprosila velike milosti in darove za moje življenje.

»Ježešmarija!« »O, Bog!« Izrekanje teh besed je klic na pomoč, to ni nespoštljivo

»Mislim, da to ni kletev. Tudi, če rečem: »O, Jezus, o Bog!«, to je lahko klic na pomoč Jezusa in Marije, da bi v vašem življenju delovala, pomagala. Vsaka stvar ni kletev, čeprav Božja zapoved pravi, da ne smemo uporabljati po nemarnem Božjega imena. Toda če nekdo to uporabi v stiski, je to dobro.«

Kako se preklinjanje, prekletstvo odraža v življenju človeka

»Taki radi povejo, da imajo težave, so polni pesimizma, nimajo volje do življenja. Mnogi so tudi neplodni, ker so jih starši prekleli, jih s tem tako ponižali, jih celo pošiljali »nazaj v spolne organe«. Mnogi rečejo: »Stalno se me drži smola, nikjer ne morem uspeti, nimam napredka, ...« V odnosih so zelo mlahavi, nimajo zaupanja vase, … To vse je posledica nekega prekletstva, ki se je dogajalo v družinah. Sosedje se mnogokrat kregajo zaradi brezveznih stvari, za en majhen košček zemlje …Najhujše je sovraštvo, ki pripelje do tega, da človeka onesposobi za normalno življenje.«

Drži, da če nekdo tebe preklinja, ti pa njega blagosloviš, da pride to prekletstvo k njemu nazaj?

»Če te nekdo preklinja (ne tebe direktno), če ti v mislih tega človeka blagoslavljaš ali v svojih mislih moliš zanj: »Oče, Marija, Jezus, odpusti mu, saj ne ve, kaj govori!«, tukaj je postavljen ščit, da to prekletstvo ne more do tebe. Tudi sv. Štefana, ko so ga kamenjali, ga niso kamenjali z lepimi besedami, ampak s kamni in z grdimi besedami, zato je njegova molitev pripomogla k temu, da so se ti, ki so ga kamenjali, spreobrnili. Tu je kristjan tisti, ki lahko veliko naredi, da v svojih mislih, srcu moli za te, ki preklinjajo. Ne moremo reči, da se preklinjanje vrača k tistemu, ki preklinja, kot bumerang, ampak pripomore k temu, da se nekdo lahko po Božjem usmiljenju tudi spreobrne.«

Svetovalnica
Obzorja duha (photo: Zajem zaslona) Obzorja duha (photo: Zajem zaslona)

Cenzura v oddaji Obzorja duha?

»Žalostna sem zaradi dogajanj... Nov prevod Svetega pisma iz izvirnih jezikov v slovenski jezik, vrhunsko delo v slovenski zgodovini za študij in razumevanje nam vsem, prispevek v oddaji Obzorja ...

Eva Golob (photo: ZSPM) Eva Golob (photo: ZSPM)

Eva Golob: Ponosni na podeželske korenine

»Vsako leto pripravimo zelo pester program skozi celo leto in številni naši dogodki so tradicionalni. Eden takih je državni kviz Mladi in kmetijstvo, ki bo (danes) v Velikih Laščah potekal že ...