Štefan IskraŠtefan Iskra
Marko ZupanMarko Zupan
Tone GorjupTone Gorjup
Tableta, kapljice, pršilo, kapsula – ni pomembno, kaj je, samo, da je koncentracija vitamina D prava (foto: Michele Blackwell / Unsplash)
Tableta, kapljice, pršilo, kapsula – ni pomembno, kaj je, samo, da je koncentracija vitamina D prava | (foto: Michele Blackwell / Unsplash)

Vitamin D3: ga jemljemo dovolj?

Svetovalnica | 30.11.2020, 14:21 Mirjam Judež

O zelo vroči temi ta čas smo znova govorili: o prehranjenosti z vitaminom D, ki pomembno vpliva na naravno odpornost in igra pomembno vlogo tudi pri pandemiji Covid19. Nacionalna raziskava kaže, da kar 80 % prebivalcev v jesensko-zimskem času ni zadostno preskrbljenih z vitaminom D. Poleti pokrijemo te potrebe s krajšo izpostavljenostjo soncu, pozimi predstavlja ključni vnos s hrano oz. s prehranskimi dopolnili. Naša gostja je bila endokrinologinja prof. dr. Marija Pfeifer. Koliko tega vitamina dobimo s soncem pozimi? Je skrb zaradi stranskih učinkov ob predoziranju upravičena? Z dr. Pfeifer se je na daljavo pogovarjal Blaž Lesnik.

Vitamin D zmanjšuje pojavnost akutnih okužb dihal

»Za vitamin D se že dolgo ve, da je glaven za absorbcijo kalcija in za zdravje kosti. Če ga nimamo, zbolimo; če smo otrok, za rahitisom, če smo starejši, za osteomalacijo, boleznijo mehkih kosti. To je osnovna in glavna funkcija vitamina D, ki je zelo natančno regulirana. Zadnje čase vemo pa to, da se vitamin D vpleta tudi v veliko drugih procesov v telesu in eden pomembnih procesov, ki nas v tem trenutku branijo proti okužbami z virusi, v zadnjem času proti okužbam z virusom, ki povzroča bolezen Covid 19, pa je ta, da vitamin D krepi naš imunski sistem. Na prvem mestu lahko rečemo, da je s številnimi študijami in meta analizami dokazano, da nadomeščanje z vitaminom D zmanjšuje pojavnost akutnih okužb dihal, ki jih imamo pozimi kar precej: navaden nahod, gripa, covid 19.

Dva imunska sistema: prirojen in prilagojen

»Prirojen imunski sistem (to je naravna odpornost) je optimalen, če imamo optimalne ravni vitamina D. Ravni vitamina D določamo tako, da v laboratoriju določimo eno spojino, to je 25 hidroksivitamin D, ki je prav tako, kot holikalcifelor, ki je navaden vitamin D3 neaktiven, ampak je nujno potreben, da je v zadostnih količinah v naši krvi in v bližini imunskih celic, da ga te lahko aktivirajo v hormon D. To je edina aktivna oblika vitamina D, ki potem povzroča aktivacijo 300 in več genov in vpliva na številne funkcije v organizmu, ampak zdaj se pogovarjamo o imunskem sistemu.«

Pogovor o vitaminu D3, ki pomembno vpliva na naš imunski sistem

 

Naša sogovornica prof. dr. Marija Pfeifer
Naša sogovornica prof. dr. Marija Pfeifer © zdravstveniportal.si

Če ne bomo dodajali vitamina D, bo naša splošna naravna odpornost manjša

»Ugotovili smo, da je v mesecih od novembra do aprila preskrbljenost z vitaminom D zelo slaba. Podatki so zaskrbljujoči, smo nekje na repu Evrope, kar pomeni, da bomo res morali nekaj ukreniti, da bo preskrbljenost z vitaminom D boljša. Priporočili bomo ukrepe, s katerimi bomo to preskrbljenost izboljšali. Kot kaže, bomo priporočili, da se vitamin D dodaja živilom, kot to počnejo v skandinavskih državah (dodajajo ga mleku, mlečnim izdelkom, v nekaterih državah celo pomarančnemu soku, kosmičem in prehranskim izdelkom, ki jih uživamo vsi ljudje). Dokler tega ne uvedemo, je važno, da so ljudje osveščeni, da jim pozimi D vitamina primanjkuje in je posledica tega manjša splošna naravna odpornost proti respiratornim okužbam.«

Zdravila so bolj zanesljiva glede vsebnosti vitamina D kot prehranska dopolnila, ker so proizvedena pod strožjimi pogoji, pri zdravilih se tudi redno nadzira, če je koncentracija res taka, kot piše. Ne želim pa s tem reči, da so prehranska dopolnila slab(š)a.

Priporočen dnevni odmerek vitamina D je 2.000 enot za začetek, potem pa vzdrževanje s 1.000 enotami

»Če poleti veliko delamo v naravi, na soncu, če smo veliko na morju, smo septembra še dobro preskrbljeni. Konec oktobra pa začnemo nadomeščati vitamin D. Priporočen odmerek je 1000 enot na dan, kar zadostuje za vzdrževanje dobre koncentracije vitamina D. Če nam ga primanjkuje (novembra so se naše zaloge iz poletja že porabile), pa je na začetku dobro jemati malo večje odmerke. Priporočamo 2.000 enot kakšen mesec, lahko tudi malo dlje, potem pa preidemo na 1.000 enot.«

Bolj »okrogli« naj vzamejo dvojni, zelo debeli pa trojni odmerek

»Če ima nekdo več maščobnega tkiva, potrebuje dvojne, celo trojne odmerke, če je zelo »okrogel«. Zakaj? Ker se vitamin D skladišči v maščobnem tkivu. Ko je v maščobnem tkivu, ne moremo do njega, namreč na razpolago nam je samo tisti vitamin D, ki je v naši krvi, kroži v serumu in je na voljo celicam, kamor kri teče.«

Pogovor o vitaminu D3, ki pomembno vpliva na naš imunski sistem

 

Najbolj potrebujejo vitamin D oskrbovanci domov starejših občanov, ker ne vidijo veliko sonca

»Varen dnevni odmerek, o katerem govorijo vse smernice, je 4.000 enot na dan, ampak takega odmerka ne potrebujemo. Na začetku ga potrebujejo oskrbovanci domov starejših občanov, saj imajo zelo, zelo nizke ravni vitamina D, ker ne gredo na sonce, pa tudi, če bi šli, najbrž ne gredo takrat, ko lahko najbolj tvorimo vitamin D, to je med 10. in 16. uro. Pa še en dejavnik je, zakaj ne morejo sintetizirati dovolj vitamina D: v koži starejšega človeka se tvori veliko manj tega vitamina kot v koži mladih ljudi. Veliko razlogov je, da imajo lahko starostniki pomanjkanje, najtehtnejši pa je, da največkrat sploh ne gredo ven iz zaprtih prostorov.«

Ne delamo si utopije, da bomo z vitaminom D zdravili Covid 19, hočemo le, da je vitamina D dovolj, da bomo bolj odporni, pa tudi, če slučajno zbolimo za Covidom, da bo potek bolezni verjetno malo bolj blag. 

Se lahko z vitaminom D predoziramo? Strah je odveč!

»Edina aktivna oblika vitamina D je hormon D in ta aktivacija poteka zelo nadzorovano. Hormon D se tvori, kjer je in kolikor je to potrebno. Vitamina D holekalciferola se ne bojimo, ker je neaktiven. Nekateri ga uživajo veliko več (za to sicer nimajo razloga, ampak taka je moda), pa ni stranskih učinkov. Namreč ugotovili so, da je treba doseči zelo visoke koncentracije, da se pojavijo neželeni učinki predoziranja z vitaminom D in ta neželeni učinek je zvišana raven kalcija v serumu, povečano izločanje kalcija v urinu, sčasoma lahko nastanejo ledvični kamni, kar ni dobro. Poudarjam pa, da če jemljemo visoke odmerke vitamina D, je treba biti previden pri uživanju kalcija v tabletah ali če na dan popijemo več litrov mleka (obstajajo tudi taki), je ta nevarnost hiperkalcinacije malo večja že pri nižjih koncentracijah. Ti odmerki, o katerih govorimo, do 4.000 enot, so zelo varni.«

Plivit ali Oleovit D3 kapljice lahko dobijo starejši, rizične skupine, tudi otroci »na recept«. 5 kapljic je 1.000 enot. Prvi mesec jemanja vzemite 10 kapljic dnevno. Lahko tudi naenkrat tedenski odmerek, a po neki metoanalizi je bolje, če vzamemo ta vitamin vsak dan. Bi pa poudarila, da ni zdravo jemati vitamina enkrat mesečno ali enkrat na tri mesece v ogromnih odmerkih.

Poleti bodimo na soncu vsaj 10-15 minut dnevno, brez kreme za sončenje. Pomembno je, da so soncu izpostavljene roke, noge. Tako bomo 'založeni' z vitaminom D do septembra.
Poleti bodimo na soncu vsaj 10-15 minut dnevno, brez kreme za sončenje. Pomembno je, da so soncu izpostavljene roke, noge. Tako bomo 'založeni' z vitaminom D do septembra. © Amelia Bartlett / Unsplash

Izpostavljanje soncu v zimskem času; se tudi pozimi lahko dobi dovolj vitamina D, če smo dovolj dolgo zunaj?

»Sončni žarki, ki prodirajo proti naši zemeljski površini skozi debelo plast atmosfere bolj postrani, imajo pozimi zelo malo UVB žarkov. Že poleti, ko je vroče in žarki res pripekajo skozi atmosfero čisto navpično, je v njih samo 1 % UVB žarkov. Kakor je sonce bolj na strani, je teh žarkov že veliko manj. Drugi dejavnik, ki zmanjšuje nastajanje vitamina D v naši koži pozimi, je ta, da se pozimi ne razgalimo. Mi smo lahko na soncu, ampak če ni izpostavljene soncu dovolj naše kože, vitamin D ne more nastajati.«

Pogovor o vitaminu D3, ki pomembno vpliva na naš imunski sistem

 

Namig za poletje: bodimo vsak dan na soncu vsaj 10 do 15 minut brez »zaščitnega faktorja

»Če se namažemo z zaščitnim faktorjem, da se izognemo škodljivim vplivom sončenja, naša koža ne bo tvorila nič vitamina D. Poleti se torej sončimo samo 10 do 15 minut, ampak brez zaščitnega faktorja. Če bomo dlje na soncu, se pa le zaščitimo!«

Če jemljete multivitaminske tablete, kjer je prisoten tudi vitamin D, preverimo, koliko ga je v posamezni tableti in vzemimo posledično manj kapljic.

Če je človek nagnjen k ledvičnemu pesku, je jemanje vitamina D priporočljivo ali ne?

»Ledvični kamni so lahko s kalcijem ali sestavljeni iz drugih snovi. Če so kalcijevi, je treba določiti v krvi kalcij, če je ta kalcij normalen, je jemanje vitamina D brez težav. Moramo se pa držati navodil, ki smo jih dobili zaradi ledvičnih kamnov: da uživamo manj kalcija v hrani in uživamo več tekočine. Če to izpolnjujemo, lahko odmerek vitamina D mirno jemljemo, kajti vsak človek, tudi če ima ledvične kamne, ga potrebuje, ne sme pa pretiravati z odmerki, tu moramo biti previdni.«

Avtoimune bolezni; ker vitamin D vpliva na naš imunski odziv, je treba biti kaj posebej previden?

»Opazovalne študije so pokazale, da tisti, ki imajo nizko koncentracijo oz. pomanjkanje vitamina D, bolj pogosto zbolevajo za avtoimunskimi boleznimi. Vitamin D je modulator imunskega sistema, pridobljenega imunskega sistema, s katerim telo odreagira na določene antigene in pri avtoimunskih boleznih je antigen lastna celica in lastna telesa napadajo lastno telo. Tu je zaželeno, da je koncentracija vitamina D v optimalnem območju, kar lahko samo koristi, nikakor pa ne more škodovati.«

Tableta, kapljice, pršilo, kapsula – ni pomembno, kaj je, samo, da je koncentracija vitamina D prava (2.000 enot prvi mesec jemanja, 1.000 enot na dan za vzdrževanje, če pa smo bolj »okrogli«, je treba odmerek podvojiti ali celo potrojiti.)

Svetovalnica
Dr. Gabriel Kavčič (photo: Rok Mihevc) Dr. Gabriel Kavčič (photo: Rok Mihevc)

Hud cinizem

Predvidoma v prihodnjem tednu bo znano, kdaj bomo odločali o treh posvetovalnih referendumih, med katerimi bo tudi posvetovalni referendum o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. Moralni ...

Peter Jančič (photo: STA) Peter Jančič (photo: STA)

Natikanje nagobčnika drugače mislečim

Spletni portal tednika Družina poroča, da je raziskovalec spolne vzgoje v šoli ter diplomirani mikrobiolog Tim Prezelj tožil novinarja Roka Blažiča zaradi sklopa objavljenih prispevkov o teoriji ...

Boj s pozebo v nasadih borovnic na ljubljanskem barju (photo: Rok Mihevc) Boj s pozebo v nasadih borovnic na ljubljanskem barju (photo: Rok Mihevc)

Kolikšno škodo je povzročila pozeba?

Po prehodu izrazite hladne fronte pred tednom dni, smo v petek, v nedeljo in včeraj bili priče pozebi. Razmere so se krajevno zelo razlikovale, prav vse sadjarje in kmete pa je strah, da to pomeni ...

Lojze Čemažar (photo: Jože Bartolj) Lojze Čemažar (photo: Jože Bartolj)

Pri svojem delu vedno izpostavi bistveno

Lojze Čemažar je z nami v oddaji Naš gost spregovoril o svoji umetniški poti, pomenu družine, šol, ki so ga oblikovale in se zahvalil za prejeto priznanje sv. Cirila in Metoda.

Skrbno izbirajmo obutev.  (photo: PixaBay) Skrbno izbirajmo obutev.  (photo: PixaBay)

Zakaj je dobro kupovati obutev popoldne?

Vida Ozis je ustanoviteljica blagovne znamke AN.NIKA, je direktorica Centra medicinske pedikure, razvila je medicinsko sponko - vse ostale, ki so prisotne na domačem trgu, so iz uvoza. Večina si ...