Dr. Andrej Šegula: Če nisi najboljši, kot da nisi več dober

Via positiva | 03.02.2023, 11:58 Nataša Ličen

Duhovnik, športnik, prijatelj, profesor, so besede, ki ga najhitreje opišejo in povzamejo tudi široko paleto njegovih zanimanj. Veliko je na poti. Kar je nujno, pravi, če želi biti med ljudmi in med njimi je zelo rad. Njegovo poslanstvo je biti na poti, biti z ljudmi in med njimi. Velik del življenja se povezuje s svetim Frančiškom. Njegovo rojstno mesto Ptuj je takšno kot je, tudi zaradi prisotnosti Frančiškovih manjših bratov, minoritov.

Veliko razmišljam o odnosih. Odnose povezujem s kakovostjo življenja. Dobro smo, ko imamo urejene odnose, do Boga, do bližnjega, do sebe in nenazadnje do dela, ki ga opravljamo

Človek in medosebni odnosi

Dr. Andrej Šegula je eden od predavateljev novega študijskega programa. Med drugim bo govoril o vzgoji za odnose. »Dobro smo, ko imamo urejene odnose, do Boga, do bližnjega, do sebe in nenazadnje do dela, ki ga opravljamo. Odnos je temelj našega življenja. To je odskočna deska tudi pri študijskem programu, ki ga uvajamo na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani. Želimo priti mlademu človeku naproti, ravno tam, kjer morda danes trpi zaradi načina življenja. Ne gre samo za znanstveni pristop o tretji osebi, ampak gre tudi za prvo osebo, to pomeni, da sam stopi preko tega programa, ki mu nastavi ogledalo, v proces soočanja, da pogleda vase in v svet okrog sebe in morda posledično postavi stvari na svoje mesto.«

Če vse podredimo odnosu z Bogom, se tudi ostale stvari postavijo na pravo mesto

»Določena področja v našem življenju so, ki napredujejo in se razvijajo z nadzvočno hitrostjo. So pa ene temeljne stvari, pri katerih pa dobi človek občutek, da začenjamo od začetka ali da smo nenehno v rasti. In, gotovo so odnosi ena izmed teh stvari, za katere je treba vedno skrbeti, jih razvijati in negovati.«

Mnogokrat vidimo, kako težko se nekateri soočajo s seboj. Če nismo sposobni pogledati vase in v svoje življenje, se kot posledica zgodi beg.

»Svet in družba, v kateri živimo ter razpršenost, vse te slike in podobe, ustvarjajo umetne potrebe in zmotni občutek, da brez tega ne moremo (pre)živeti, v resnici pa nam kradejo čas. Potrebujemo filter, kritični odnos do vsega tega, drugače nas posrkajo in potem samo še begamo iz ene v drugo stvar. Umetnost življenja po mojem je, da pridemo do točke, ko se odločimo, čemu se lahko odpovemo, brez česa lahko živimo, da se stvari skristalizirajo in eden od pokazateljev, da nam je to uspelo je, ko pregledamo dan in vidimo, aha, imel sem petnajst minut samo zase.«

Za vse poskrbimo, za odnose pa velikokrat malo manj.

»Evangelij je dejansko na glavo obrnjena logika tega sveta. Veliko je tekmovanja, dokazovanja, primerjanja, če nisi najboljši, nisi več niti dober, na drugi strani pa evangelij, zadnji bodo prvi in prvi bodo zadnji, in tu je velik razkorak. Kjer koli delujem, razmišljam v tej smeri, kako te vrednote, ki imajo zgodovino, tradicijo in so preverjene, pripeljati v ta svet in v odnose, da bi v nekom naredil klik in bi rekel, pa res, vrednote evangelija so brez omejitve trajanja, so večne in peljejo proti večnosti.

Moje temeljno spoznanje, ko razmišljam o vzgoji je, dober vzgojitelj si, kot znaš biti z mladim človekom. Ti ni škoda časa zanj. Biti Z – človekom, ki raste in odrašča, tako nismo samo profesor, vzgojitelj, ampak se drug drugega ob srečanju vedno razveselimo."

Vabljeni tudi k branju knjige dr. Andreja Šegule, zgodbe o stvareh, ki nas doletijo v življenju, z naslovom Malo pa že.