Ljubljana, ponedeljek, 16. december 2019, 08:08

Sodobna slovenska politična emigracija

0:00
0:00
Lenart Rihar
Foto © Jože Bartolj

Že nekajkrat sem opazil, da zna biti dnevnik Večer za razliko od dveh ljubljanskih dnevnikov kdajpakdaj začuda zdravorazumski. Ko gre za politična oziroma ideološka vprašanja, ki so na slovenskih (dnevnopolitičnih) top listah, seveda ni presenečenj. Takrat drži usmeritev, ki so jo zacementirala desetletja totalitarnega žurnalizma. A tuintam se kot rečeno lotijo kake teme, ki ni ravno »v zraku«, kar očitno pomeni, da lahko dajo samocenzuro nekoliko na stran in takrat lahko pride do izraza zdrava pamet periferije. Oziroma manj pokvarjen karakter slovenskega človeka kot je to v vplivnem območju prestolnice.

Tako sem zasledil članek o umiranju – kako ga namesto svojcev prevzemajo tujci zunaj domačega okolja. Pa soliden prispevek o slepi ulici permisivne vzgoje in podobno. Te dni pa mi je prišel pod roke tam objavljen pogovor s Slovenko, ki je, kot pravi naslov, v Avstraliji postala milijonarka. Prvi stavek uvoda pa se glasi: »Ko Titova štipendistka doživi 'gnili kapitalizem', ki to ni, in uspe v daljni Avstraliji, kjer postane milijonarka.« Že ta stavek pove kar veliko in je za našo medijsko krajino pravzaprav skoraj neverjeten. Pogovora ne bom povzemal, čeprav se ga splača prebrati in na podoben način kot v citiranem stavku pove marsikaj.

Skratka, ko človek bere pogovor, bi glede na uspeh sogovornice vsekakor sklepal, da dobro ve, kako se streže stvarem v Slovenij in kako v svetu. Tisto s kapitalizmom se zdi rešeno že v začetku pogovora. A glej ga šmenta, potem pa se kar naenkrat zgodi tale dialog:

Novinar: »Kljub temu da poslovno uspevate v Avstraliji, v Slovenijo redno prihajate. Kakšna se vam zdi po 30 letih, kar ste jo zapustili? Kaj se vam zdi največja sprememba?«

Podjetnica: "V Slovenijo prihajam dvakrat, trikrat na leto. Slišite, da me koroščina še ni zapustila. Zdi pa se mi, da je Slovenija bolj kapitalistična kot Avstralija."

Novinar: »Po čem?«

Podjetnica: "Po tem, da se ljudje bolj izkoriščajo. V Avstraliji so delavci zelo zaščiteni in imajo višje plače. Pri nas zaslužijo delavci po 5000 dolarjev neto (3000 evrov). Podjetje plača za pokojnino 9,5 odstotka plače, 1,5 odstotka na leto pa za zdravstveno zavarovanje."

Zdaj si pa naglej: »Zdi se mi, da je Slovenija bolj kapitalistična kot Avstralija, ker se ljudje bolj izkoriščajo.« Normalnemu bralcu se mora zmegliti od tolike zmešnjave. Gospa je šla iz socializma, ker ga je nekoliko poznala in ni želela leta in leta delati za to, kar si v tujini prislužiš v razumnem času. Uspela je v »gnilem kapitalizmu«, ki mu je celo novinar pod težo zgodbe in njenih okoliščin priznal, da to ni. Potem gleda nazaj na Slovenijo, v ničemer ne vidi njenega tranzicijskega stopicanja, njenega brezkončnega ždenja v socialistični miselnosti, prevelikih obdavčitvah dela in sploh vsega, pač pa ugotavlja, da se delavce v slogu kapitalizma bolj izkorišča kot v kapitalizmu. Kot nalašč za agendo skrajnega levičarstva in za oprane možgane, ki se jim ne sanja, da živijo v mehurčkih agitpropa in nostalgije.

Sicer je res, da so delavci znali izkoriščati socializem v njegovih bednih okvirih, a tiste, ki so bili pripravljeni delati in so dejansko delali, je socializem izkoriščal vse po vrsti. Grobo, na veliko. Vsaka primerjava standarda npr. s sosednjo kapitalistično Avstrijo nazorno pokaže na velikost tega izkoriščanja.

Skratka, človek ne ve, kaj naj reče na tako kolobocijo. Alarm se človeku vklopi predvsem zato, ker smo tako rekoč še z obema nogama v socializmu. In če pri nas morda kje prvine kapitalizma dejansko izkoriščajo delavca, to ni v prvi vrsti zaradi kapitalizma, ampak zato, ker imamo tako rekoč še vedno socialistično državo z neznosno birokracijo, brez pravega reda, brez ekonomske in pravne svobode. Posledično pa ostajamo brez možnosti za vsakršen razcvet.

Ljudje so množično odhajali iz nekdanje države. Najprej na podobne načine, kot lahko te dni slišimo v zvezi z Berlinskim zidom, samo da se o tem, kako je bilo pri nas, ne govori. Kasneje pa je Jugoslavija delno odprla meje, da je reševala svojo ekonomsko mizerijo. Tem ljudem smo rekli ekonomski emigranti, a v resnici so bili politični. In na podoben način so politični emigranti tudi tisoči, ki zapuščajo Slovenijo zadnja leta. Čeprav se država ne imenuje več socialistična in četudi se odhajajoči ne zavedajo, da v resnici odhajajo prav zato, ker ostaja preveč socialistična.

Ne spreglejte: