Ljubljana, ponedeljek, 16. september 2019, 22:43

Granda: Od Slomška bi se morali naučiti samozavesti

Udeleženci okrogle mize, foto © p. Ivan Rampre
0:00
0:00
Udeleženci okrogle mize
Foto © p. Ivan Rampre

Kaj bi bilo z Mariborom, če ne bi bilo leta 1859, je bilo izhodiščno vprašanje za okroglo mizo ob 160. obletnici prenosa škofijskega sedeža iz Št. Andraža v Maribor. Veličino blaženega škofa Antona Martina Slomška, ki je zaslužen za ta prenos, so opisovali zgodovinar in profesor dr. Stane Granda, duhovnik in profesor dr. Vinko Potočnik ter režiser David Sipoš.

Stane Granda, ki je, kot je sam dejal, diplomiral iz štajerske zgodovine in zelo veliko preučeval Slomška, je na uvodno vprašanje odgovoril z še enim vprašanjem, in sicer, kaj bi bilo s Slovenijo, če ne bi bilo mariborske škofije. Menil je, da bi se morali od Slomška, ki je bil zelo velik človek, učiti samozavesti in vere. Modernost Katoliške Cerkve na Slovenskem ima svoj začetek in viške v Mariboru, je še dejal profesor Granda. Poudaril je še, v kakšnih časih po njegovih opažanjih živimo. Kmet pred nami izginja in živi od državne podpore, medtem ko je včasih on podpiral državo.

Duhovnik Slomškove škofije Vinko Potočnik je odgovarjal na vprašanje, ali čuti prisotnost Slomškovega duha v Mariboru. Kot je dejal, je Slomšek nenehna referenca duhovnikov. Po njegovem mnenju moramo znati brati znamenja časa, kot je to znal blaženi škof.

Ali bi prenos sedeža mariborske škofije lahko prenesli na filmsko platno? Režiser David Sipoš pravi, da ga je Slomšek spremljal že od gimnazijskih let in da je že majhna misel ali na videz skromno dejanje človeka tisto, po čemer se lahko ravnamo, zgled pa pride šele na koncu. Meni, da bi bila zgodba o dejanju prenosa škofije lahko zelo napeta, predvsem s tega vidika, kako je do prenosa prišlo.

Profesor Granda je nato dodal, da je veličina Slomška v tem, da je borben človek in da ga ni strah tega, kaj bodo rekli ljudje. Primer tega je njegova pobuda za izobraževanje deklet, mater, za katere je vedel, da so prve, ki učijo slovenske otroke jezika in vrednot.

Potočnik je še spomnil, da je Slomšek prišel živeti v dvojezično okolje, med Nemce in Slovence, a je ob pridobitvi škofijskega sedeža Maribor postal mesto slovenstva. Če bi živel danes, pa bi po njegovem znal nasloviti tudi sodobne fenomene, kot je navdušenje nad nogometom in vse plati, ki spadajo zraven.

Granda je ob sklepu okrogle mize še spomnil, da je bil v igri za škofijski sedež starodavni Ptuj, Celje in nenazadnje tudi Slovenska Bistrica, a izbran je bil Maribor, ker je Slomšek dojel in videl desetletja naprej, da ima to mesto potencial za škofijo.

Posnetku celotne okrogle mize, ki jo je vodil zgodovinar in teolog dr. Aleš Maver, lahko tudi prisluhnete.

Ne spreglejte: