Ljubljana, petek, 22. november 2019, 19:50

Papež nuncijem: Ne smete za hrbtom kritizirati papeža!

Papež Frančišek in nuncij Jean Marie Speich
Foto © Radio Vatikan

Papež je v zasebno avdienco sprejel nuncije z vsega sveta. Govor v pisni obliki jim je izročil v branje, v njem pa je nanizal vrsto zapovedi, kako naj opravljajo svoje poslanstvo.

Med drugim je zapisal, da ne smejo živeti razkošno, biti sovražni ali politično korektni.

Cerkev morajo braniti pred silami zla. »Nezdružljivo je biti papeški predstavnik in za hrbtom kritizirati papeža, imeti blog ali pa se celo pridružiti sovražnim skupinam, ki so sovražne papežu, kuriji ali rimski Cerkvi.«

Te besede so razumljive v kontekstu nekdanjega nuncija v ZDA Carla Maria Viganòja. Srečanja, ki poteka na tri leta, se udeležuje več kot 100 nuncijev.

Dekalog za nuncije (vir: Radio Vatikan)

1. Nuncij je Božji človek

Biti Božji človek pomeni slediti Bogu vedno in povsod; z veseljem biti pokoren njegovim zapovedim; živeti za Božje stvari in ne za stvari sveta. Božji človek ne vara in ne goljufa svojega bližnjega; ne opravlja in ne obrekuje; ohranja čiste misli in srce, pri tem pa varuje oči in ušesa pred umazanijami sveta. Božji človek zna ponižno hoditi z Gospodom, saj ve, da se mora izročiti samo njemu, da bi lahko v polnosti živel in vztrajal vse do konca, ohranjal srce odprto za prikrajšane in zavržene v družbi in poslušal probleme oseb brez obsojanja. Božji človek je ta, ki prakticira pravičnost, ljubezen, prizanesljivost, sočutje in usmiljenje. Nuncij, ki pozabi biti Božji človek, uniči samega sebe in druge, iztiri in poškoduje Cerkev, kateri je posvetil svoje življenje.

2. Nuncij je človek Cerkve

Kot papeški predstavnik, nuncij ne predstavlja samega sebe, ampak Cerkev in predvsem Petrovega naslednika. Nuncij preneha biti človek Cerkve, ko začne slabo ravnati s svojimi sodelavci, zaposlenimi, sestrami in skupnostjo na nunciaturi. Grozno je videti nuncija, ki išče razkošje, oblačila in predmete priznanih blagovnih znamk sredi ljudi, ki so prikrajšani za osnovno. Gre za proti pričevanje. Največja čast za človeka Cerkve je, da je vsem služabnik. Biti človek Cerkve pomeni pogumno braniti Cerkev pred silami zla, ki ji vedno hočejo vzeti veljavo, jo očrniti ali obrekovati.

3. Nuncij je človek apostolske gorečnosti

Nuncij je oznanjevalec dobre novice. Ker je apostol evangelija, ima nalogo razsvetljevati svet z lučjo Vstalega, prinašati Kristusa na vse konce zemlje. Je človek na poti, ki seje dobro seme vere v srca teh, ki jih sreča. In kdor sreča nuncija, bi se moral čutiti na nek način izzvan. Apostolska gorečnost je tista sila, ki nas ohranja na nogah in nas varuje pred rakom razočaranja.

4. Nuncij je človek sprave

Pomemben del nuncijevega dela je, da je človek mediacije, občestva, dialoga in sprave. Nuncij si mora vedno prizadevati, da ostane nepristranski in objektiven, dokler vse strani v njen ne vidijo pravičnega arbitra, ki želi iskreno ščititi in varovati samo pravičnost in mir, ne da bi se pustil negativno vplesti. Če bi se nuncij zaprl v nunciaturo in se izogibal srečevanju z ljudmi, bi izdal svoje poslanstvo in, namesto da bi bil ustvarjalec občestva in sprave, bi postal njuna ovira in prepreka. Nikoli ne smete pozabiti, da predstavljate obraz katolištva in vesoljnosti Cerkve pri delnih Cerkvah po vsem svetu in pri vladah.

5. Nuncij je papežev človek

Kot papeški predstavnik, nuncij ne zastopa sebe, ampak Petrovega naslednika in deluje namesto njega pri delni Cerkvi in vladah. To pomeni, da konkretizira, aktualizira in simbolizira papeževo navzočnost med verniki in prebivalstvom. Vaše poslanstvo je zelo zahtevno, ker zahteva razpoložljivost in fleksibilnost, ponižnost, brezhibno profesionalnost, zmožnost komunicirati in se pogajati; zahteva redna potovanja, kar pomeni živeti z vedno pripravljenim kovčkom. Ker je poslan od papeža in Cerkve, nuncij mora biti vedno pripravljen na človeške odnose, imeti mora naravno nagnjenost do medosebnih odnosov, biti blizu vernikom, duhovnikom, krajevnim škofom in tudi ostalim diplomatom in politikom. Predstavnikova služba je, da obišče skupnosti, kamor se papež ne more podati, ter jim zagotavlja Kristusovo bližino in bližino Cerkve. Nezdružljivo je biti papeški predstavnik in za hrbtom kritizirati papeža, imeti blog ali pa se celo pridružiti sovražnim skupinam, ki so sovražne papežu, kuriji ali rimski Cerkvi.

6. Nuncij je človek iniciative

Treba je imeti in razviti zmožnost in okretnost pri osvojitvi obnašanja, ki ustreza zahtevam trenutka, ne da bi se pri tem podleglo miselni, duhovni in človeški togosti ter hinavski in kameleonski fleksibilnosti. Ne gre za oportunizem, ampak znati preiti od snovanja k aktualizaciji, pri tem pa imeti v mislih skupno dobro in zvestobo mandatu. Človek iniciative je pozitivno radovedna oseba, polna dinamizma in podjetnosti; je ustvarjalna in pogumna oseba, ki se ne pusti premagati paniki v nepredvidenih situacijah, ampak jo zna z vedrino, intuicijo in fantazijo preobrniti in k njej pozitivno pristopiti.

7. Nuncij je človek pokorščine

Krepost pokorščine je neločljiva od svobode, kajti samo v svobodi smo lahko zares pokorni in samo tako, da smo pokorni evangeliju, se vstopi v polnost svobode. V tem smislu nuncijeva poklicanost k pokorščini ostane klic, da sledi življenjskemu slogu Jezusa iz Nazareta. Nuncij, ki ne živi kreposti pokorščine, tudi ko se ta pokaže kot težka in nasprotna njegovemu osebnemu pogledu, je kakor popotnik brez kompasa, s čimer tvega, da bo zgrešil cilj. Proti pričevanje je druge pozivati k pokorščini, sam pa biti nepokoren.

8. Nuncij je človek molitve

Papeški predstavnik se dejansko zaveda, da Kristusa nosi s sabo, kakor dragoceno dobrino, ki jo sporoča, jo oznanja in predstavlja. Dobrine, perspektive tega sveta na koncu razočarajo in nikoli ne zadovoljijo; Gospod pa je dobrina, ki ne razočara, edini, ki ne razočara. To pa zahteva ločitev od samih sebe, kar se lahko doseže samo s stalnim odnosom z Gospodom in s povezanostjo življenja okoli Kristusa. To imenujemo domačnost z Jezusom, ki jo papeški predstavnik mora gojiti vsak dan. Nuncij brez molitvenega življenja tvega, da bo ostal brez zgoraj omenjenih značilnosti. Brez molitve postanemo navadni funkcionarji, vedno nezadovoljni in frustrirani. Molitveno življenje je luč, ki osvetljuje vse ostalo in celotno delo nuncija in njegovega odposlanstva.

9. Nuncij je človek dejavne ljubezni

Treba je poudariti, da se evangeljska avtentičnost molitve, poti učenca in spreobrnjenje preverijo v dejavni ljubezni, ki se deli z drugimi. Iz takšnega načina življenja izvirata veselje in vedrina duše, saj se tako dotakne Kristusovega mesa. Če zares želimo srečati Kristusa, se ga je treba dotakniti v ranjenem telesu revežev, kakor potrditev zakramentalnega občestva, prejetega v evharistiji. Nuncijevo delo se ne sme nikoli omejiti na izvajanje praks, ki, čeprav so pomembne, ne bodo mogle nikoli dati rodovitnosti in obilnosti njegovemu poslanstvu. Zato se mora nuncij posvečati karitativnim delom, predvsem do revnih in marginaliziranih: samo tako bo lahko v polnosti uresničil svoje poslanstvo in svoje bistvo očeta in pastirja.

10. Nuncij je človek ponižnosti

Papež Frančišek ob koncu dekaloga kot zadnjo lastnost nuncija izpostavi še krepost ponižnosti, pri tem ponudi Litanije ponižnosti, ki jih je napisal Božji služabnik kard. Rafael Merry del Val (1865-1930), državni tajnik in sodelavec sv. Pija X.

Ne spreglejte: