Ljubljana, nedelja, 20. oktober 2019, 00:35

Binkoštno srečanje v Essnu

Binkoštno srečanje Essen 2019, foto © Arhiv slovenske župnije v Essnu
Kvintet Dori v Essnu
Foto © Arhiv slovenske župnije v Essnu

Tradicionalno srečanje naših rojakov iz Porurja, ki poteka od začetkov tamkajšnje župnije, je bilo zadnje v taki obliki. To leto bo namreč poslanstvo slovenskega župnika po dopolnjenjem 75. letu starosti zaključil Alojzij Rajk in s tem bo prenehala delovati župnija, a taka in podobna srečanja naj bo ostala tudi v prihodnje.

Srečanje se je začelo v sveto mašo v cerkvi sv. Jedrti oz. Gertrude, sledila je maši afriške skupnosti, ki je ta dan imela tudi prvo sveto obhajilo. Mašnik je bil msgr. Janez Pucelj iz Münchna, s petjem je sodeloval zbor Slovenski cvet, na začetku so občuteno Avsenikovo skladbo Pastirček zaigrali člani Kvinteta Dori. Pri maši sta bila tudi referentka za narodne župnije v škofiji Essen Anja Petrick, ki je rojake tudi nagovorila, in veleposlanik iz Berlina Franc But, ki je rojake pozdravil v dvorani in se jim zahvalil za delovanje župnije in duhovnikov v vzpodbujanju rojakov k spoštovanju slovenskih narodnih in verskih vrednot.

Veleposlanik But in župnik Rajk
Veleposlanik But in župnik Rajk

Pridiga je bila posvečena pomenu praznovanja binkošti v našem času, pa tudi načrtom, da bi tudi po prenehanju obstoja tukajšnje župnije bilo poskrbljeno, da bi občasno vendar bile svete maše za tukajšnje rojake. Zlasti naj bi tudi v prihodnje prirejali binkoštna srečanja in romanje v Kevelaer.

V cerkvi so zapeli še lavretanske litanije in zmolili za domovino Slovenijo, nabirka in izkupiček prireditve pa bosta namenjena projektu skupine POTA. Devet mladih študentov bo v juniju/juliju za 6 tednov obiskalo 4 slovenske misijonarje na Madagaskarju in bodo tam priredili oratorije za več kot 2000 otrok.

Zbor Slovenski cvet
Zbor Slovenski cvet

Kvintet Dori je s svojim odličnim igranjem dodobra navdušil in ogrel vse mlade po srcu, ne glede na število let. Mize so se šibile od hrane, pijače in peciva, zadnji so iz dvorane odšli ob 2. uri (to so bili seveda tisti, ki so jo pospravili). Zlata so vredni nekateri pridni prostovoljci in prostovoljke, ki ob župniku vztrajajo do konca, ko se naložena prikolica priključi na župnikov avto. Dejal je: "Ni potrebno dodajati, da smo nekateri utrujeni do skrajnosti. Toda, to ni pomemben podatek. Vsi pravimo: Pomembno je, da so bili ljudje zadovoljni, veseli, da nismo razočarali njihovega pričakovanja. Upamo, da je vedno bilo tako. Zadovoljni ljudje nam to potrdijo."

Rojaki v dvorani
Rojaki v dvorani

Ne spreglejte: