Ljubljana, petek, 22. november 2019, 19:43

Živimo v deželi Absurdistan?

Ameriški astronavt Harrison Schmitt je 7. decembra leta 1972 s poleta na Luno poslal na Zemljo prelepo barvno fotografijo našega planeta. Slika je prišla, pod imenom »Modra frnikula«, v svetovno zgodovino; na njej je bilo lepo videti, kako lebdi ta sredi kot noč temnega vesolja. Ta »modra frnikula« je domovina človeštva; naša bližnja soseda Venera in Mars sta oddaljena 39 oziroma 55 milijonov kilometrov in sta nenaseljena. Ob tej fotografiji so se mnogi razumni ljudje vprašali, ali je z Zemljani, torej z nami, umsko in moralno vse tako, kot bi moralo biti, saj se človeštvo sicer ne bi tako neodgovorno obnašalo do svojega življenjskega prostora in življenjskega prostora prihodnjih rodov.


Resnica o zgodbi, v kateri bi morala imeti glavno besedo glasba

Pred dnevi smo na radio Ognjišče prejeli protestno pismo primorskih duhovnikov ob odstranitvi imena skladatelja in duhovnika Vinka Vodopivca s pročelja Glasbene šole Ajdovščina. Iz čiste novinarske nuje in dolžnosti do poslušalcev, smo želeli predstaviti zgodbo v celoti.


»Tudi moj davkoplačevski denar odteka v bolnišnice, kjer izvajajo splave...«

V naše kraje preko spletnih medijev prihajajo novice o delovanju za življenje, ki ga izvajajo v ZDA mnoge organizacije in posamezniki, ki verjamejo, da je človek človek vse od spočetja naprej in potemtakem vreden zaščite, nege in ljubezni.


Je turizem v Ljubljani ušel z vrvice?

Poletne počitnice se počasi končujejo, s tem pa tudi poletna turistična sezona. To za Ljubljano v prihodnjih mesecih pomeni nekaj manj turistov, vendar padec ne bo prehud, saj naša prestolnica z načrtovanimi aktivnostmi privablja tuje obiskovalce skozi vse leto. Za rast števila prihodov in nočitev, ki v zadnjem obdobju leto za letom beleži rekorde, si prizadevajo tako mestne oblasti kot ponudniki turističnih storitev. Predstavniki obojih sicer že leta poudarjajo, da si želijo gojiti butični turizem, hkrati pa privabiti predvsem goste, ki porabijo več. Pa jim to res uspeva?


S partizani čez poletje

V letošnjem poletju sem med drugim prebral dve knjigi. Ena me je popeljala s pomočjo novozelandskega kirurga Rogersa v čas druge svetovne vojne med partizane. Druga, menda najbolj brana v tem poletju, Belo se pere na devetdeset, od novinarke Bronje Žakelj, pa v čas generacij po drugi svetovni vojni. Slednja sicer nima neposredne zveze s partizanstvom, je pa v bistvu odmev neke kulture, ki je bila sistematično zgrajena na partizanski mitologiji in razrednem sovraštvu.


Koliko smo vredni Prekmurci?

Praznujemo sto let, odkar je Prekmurje del domovine Slovenije in od kar nas mostovi, ljudje in skupna zgodovina povezujejo z matičnim slovenskim narodom. No ne moremo mimo grenkega priokusa, ki se prikrade v naše nasmejane obraze, ko pomislimo na način, kako se na proslavo pripravlja in gleda iz slovenskega varnega središča in kako se še zmeraj znova dogaja, da si manj cenjen ker gučijš a ne govoriš…


Judeževi denarci

Že pred sobotnim protestom kmetov v Velikih Laščah, ki ga je Sindikat kmetov pripravil zaradi prenamnožitve zveri in posledično nemogočih razmer za rejo živine, je v medijih vse pogosteje zaslediti komentarje, da so napadi zveri postali preveč medijsko izpostavljeni in bi bilo bolje, da bi se težave reševalo umirjeno, proč od oči oziroma pritiska javnosti.


Smo zaradi Googla pametnejši ali pametnjakoviči?

Ste tudi vi kdaj naleteli na dramatičen prizor, ko je pacient prepričeval zdravnika, ali pa mamica kar na šolskem hodniku držala levite učitelju?


Spirala molka ali kako se levja kletka povečuje

Ko v levji kletki poveš, da si z Radia Ognjišče. Tako sem pred 9 meseci dala naslov komentarju, v katerem sem opisala, kakšen odziv sem doživela na okrogli mizi na Filozofski fakulteti, ko sem se kot novinarka Radia Ognjišče priglasila v razpravo o jeziku in spolu oziroma izmenični rabi moškega in ženskega spola kot spolno nevtralnega v fakultetnih pravnih aktih.


Kakšen samohranilec!

Pred časom mi je prišel v roke članek o možu, ki je po tragični smrti svoje žene ostal sam s hčerko. Čeprav članek, objavljen na enem od katoliških portalov, sam po sebi ni bil nič posebnega, bolj kot krajša novica, pa me je še nekaj dni zaposloval; pravzaprav me je prav pošteno »ziritiral«. V njem so namreč gospodu nadeli naziv samohranilec.


Novejše novice | Starejše novice