Ljubljana, ponedeljek, 27. maj 2019, 06:02

Bo 70 tisoč imetnikov certifikatov ostalo brez vsega?

0:00
0:00
Kristjan Verbič
Foto © Tanja Dominko

V času privatizacije smo vsi polnoletni državljani dobili certifikate, s katerimi smo lahko prosto razpolagali. Nekateri so se odločili za sodelovanje pri notranjem odkupu podjetja, v katerem so bili zaposleni oni ali njihovi družinski člani, drugi so jih vložili v pooblaščene investicijske družbe in mnogi ostali brez vsega ali z drobižem v rokah, tretji niso storili ničesar.

Poglejmo konkretne podatke: kar 58 odstotkov lastniških certifikatov je bilo vloženih v pooblaščene investicijske družbe, 32 odstotkov jih je bilo plasiranih v podjetja, ostali so bili neporabljeni. Toda zgodba s tem še ni bila končana. Če so nekateri svoje premoženje lepo plemenitili v vseh teh letih, so pobirali dividende in zadovoljno gledajo na proces privatizacije, pa obstajajo tudi taki, ki imajo še vedno papir na Klirinško depotni družbi in jim zdaj grozi, da bodo ostali brez vsega.

Pred dvema letoma in pol so bili ukinjeni registrski računi pri Klirinško depotni družbi. Zakon o nematerializiranih vrednostnih papirjih je namreč imetnikom določil razmeroma dolg rok, da svoje vrednostne papirje prenesejo na račune pri članih KDD (finančnih posrednikih). Pravnim osebam je rok potekel konec septembra leta 2016, fizičnim pa 1. januarja 2017. S potekom navedenega roka je KDD registrske račune ukinila. Toda vrednostni papirji s tem niso kar izginili, še vedno pomenijo neko premoženje, na kar je v oddaji Pogovor o opozoril tudi predsednik Vseslovenskega združenja malih delničarjev Kristjan Verbič.

»V družbi Petrol je približno 20 tisoč delničarjev, od tega jih je 1000 na ukinjenih registrskih računih. To pomeni, da v zadnjih treh letih ob rekordni dividendi 18 evrov na delnico do teh dividend niso upravičeni. Vse te dividende se stekajo na KDD, od koder bodo, kot vse kaže, prenesene na Kapitalsko družbo.« Vsak imetnik ukinjenega registrskega računa bi moral poskrbeti, da bi se ti njegovi vrednostni papirji prenesli na katero od borznoposredniških hiš, ampak prenos in vodenje računa stane, zato se mnogi za ta korak niso odločili. V Vseslovenskem združenju malih delničarjev jim ponujajo boljšo možnost v sklopu programa Delniška opora. »V tem trenutku je edina možnost, ki jo imajo, če ne želijo na borznoposredniško hišo, da se vključijo v Delniško oporo pri VZMD. Prenos z registrskega računa je brezplačen, strošek je na letni ravni 9 evrov, česar se držimo vse od ustanovitve naprej.« Navedel je konkreten primer družbe KD Group, ki je ena od nekdanjih PIDOV. Iz nje bodo delničarji vendarle dobili donos, za katerega mnogi ne morejo verjeti, da je možen. »Še pred letom dni je bila delnica družbe pri šestih evrih, zdaj pa je vsem delničarjem ponujena odpravnina pri dobrih 86 evrih, torej je to 14- kratnik zneska izpred enega leta.« Verbič tudi poudari, da lahko vrednostne papirje urejajo tudi potomci umrlih lastnikov, tudi s temi primeri se ukvarjajo v združenju.

Druga zgodba o prevari, s katero se ukvarjajo na VZMD, je razlastitev imetnikov obveznic in delnic, ki so sodelovali pri sanaciji bank. Konec leta 2013 so dobili namreč obvestilo, da je vrednost njihovih papirjev enaka nič. Pozneje je ustavno sodišče presodilo, da je bila odločitev neustavna, ampak nekateri so ostali brez vsega. Verbič tako navede primere, da so ljudje svoj depozit na banki pretopili v obveznice, z njimi zavarovali kredit za nakup nepremičnine, ko je zakon vrednost obveznic izničil, pa je banka terjala vračilo posojila. Postopki seveda tečejo, a zakon, ki ga je predlagala vlada, Verbič kritično oceni. Pravi, da so ga pisali ravno tisti ljudje na ministrstvu, ki so vso zadevo leta 2013 zakuhali. Zato se čudi, kako bi lahko tisti, ki jim tedaj ni bilo mar za lastnino, zdaj poskrbeli za popravo krivic. Narobe svet, nad čimer se čudijo tudi v tujini, ugotavlja Verbič.

Ne spreglejte: