Ljubljana, torek, 12. november 2019, 20:38

Misija končana? Še zdaleč ne!

»Tako nasmejane te še nisem videl!« To mi je šef rekel dan po srečanju s papežem Frančiškom.


Sodobna slovenska politična emigracija

Že nekajkrat sem opazil, da zna biti dnevnik Večer za razliko od dveh ljubljanskih dnevnikov kdajpakdaj začuda zdravorazumski. Ko gre za politična oziroma ideološka vprašanja, ki so na slovenskih (dnevnopolitičnih) top listah, seveda ni presenečenj. Takrat drži usmeritev, ki so jo zacementirala desetletja totalitarnega žurnalizma. A tuintam se kot rečeno lotijo kake teme, ki ni ravno »v zraku«, kar očitno pomeni, da lahko dajo samocenzuro nekoliko na stran in takrat lahko pride do izraza zdrava pamet periferije. Oziroma manj pokvarjen karakter slovenskega človeka kot je to v vplivnem območju prestolnice.


Grešil sem – prižgal sem svečke

Ob prazniku vseh svetih sem kot vsako leto obiskal materin in očetov grob, pa tudi grobove sorodnikov. Na vsakem sem prižgal svečko. Preden sem to storil, sem pogledal levo in desno, da me ne bi kdo videl, ker so na grobu že gorele svečke. Lahko bi bil namreč deležen kakšnega očitajočega pogleda, morda besede, češ kaj nisem slišal, kako je s tem letos – celo priporočilo ministrstva.


Domotožje po nebesih

Danes praznujemo enega najlepših cerkvenih praznikov – praznik Vseh svetih. Koledarji so polni imen tistih, ki so umrli v veri v Kristusa, a ker je svetnikov veliko več, tisoč in tisoč, rabimo tudi današnji praznik. Kot neke vrste znak, kje je doma prava sreča. Ljudje danes uporno iščemo srečo v materialnih stvareh. A kljub obilju, ki ga imamo mi, narodi Evrope, smo nesrečni, neizpolnjeni, nedorečeni, nikoli siti…


Sistemska napaka Slovencev

Že nekaj časa razmišljam o tem. Da je v naši družbi enostavno nesprejemljivo govoriti o denarju. Ali o ljudeh, ki izstopajo. In potem mi danes pride v roke kolumna prodorne in mestoma provokativne profesorice matematike Marte Zabret, ki v Delu zapiše, da je »domači kraj neusmiljen do vsakega, ki dvigne glavo iz povprečja. Kdor se povzpne na oder, naklada; kdor piše kolumne, se važi; kdor je kritičen, blati; kdor ne jamra, ni Slovenc;« Sama pa dodajam, da velja tudi, da kdor ima nekaj pod palcem, je prevarant. Tako prepričanje zaznamo tudi v različnih razpravah ne le med ljudmi za šankom, če hočete, ampak tudi med ljudmi za poslansko govornico. In da taka govorica navdušuje ter nabira glasove, priča tudi uspeh Levice in pred njo SD-ja na vsakokratnih volitvah.


Poti in stranpoti do sreče

Nedavno tega smo lahko prebrali v prilogi časopisa Delo (Svet kapitala, 27.9.2019), da so po poročilih Združenih narodov o stopnji sreče ljudi v posameznih državah po svetu državljani ZDA šele na 51. mestu, Slovenci pa bolj na repu evropskih držav. Ogromno število tablet proti depresiji, tesnobi, notranjemu nemiru in brezvoljnosti, zaužitih pri nas v letu dni, količina popitega alkohola, masovno zatekanje k drugim blažilom in pomagalom, s katerimi se skušajo ljudje držati nad vodo, da o velikem številu samomorov in samomorilnih poskusov sploh ne govorimo, povedo svoje.


Ulica da ali ne?

Ko se je 10. oktobra zgodil protest "Rešimo Slovenijo" na Prešernovem trgu v Ljubljani, sem se spomnila protestov v letih Janševe vlade. Kaj točno je prignalo množice predvsem na ulice Ljubljane in Maribora, da imajo na internetu, Wikipediji, kar samostojno stran z naslovom Protesti v Sloveniji v letih 2012 do 2014? Bi verjeli, če vam povem, da je bilo samo v novembru in decembru leta 2012 kar sedemnajst protestov. Pet vseslovenskih splošnih vstaj se je odvilo v samo petih mesecih. Do junija 2014 se je zvrstilo še 29 protestov in njihovih slavnih obletnic. Preteči naslovi Gotof je! Mariborska vstaja, Nesimo ga vun! Spečimo hobotnico! Pometimo jih vun! so polnili takratne medije.


Razpad države

Počasi bom začel verjeti, da so imeli prav tisti, ki so ob razpadu Jugoslavije govorili o »kleinstateraju«, kar pomeni o malih državicah in vprašanju smiselnosti njihovega nastanka, delovanja in preživetja. Seveda še vedno mislim, da je prav da imamo svojo državo, a tako kot delamo z njo, je to voda na mlin tistim, ki so mislili in še vedno mislijo, da so male države nesmiselne in ovira v globalnem svetu. Gotovo ni glavni razlog za ta dvom v ekonomskem preživetju. Glavni razlog je v načinu vodenja, v pravilih upravljanja z državo.


Itak, da je zanič!

Tokrat pa o glasbi. Le glasbi. Na videz neka popolnoma obrobna zadeva, pač zvočna kulisa vsakdana, a vendar mnogim pomemben gradnik življenja, ki jim barva vsako uro, celo vsak trenutek. Vpliva na razpoloženje, na čustvovanje in celo na naša dejanja. Resnično. Mnogi veste, o čem govorim.


»Dovolj je dnevu njegova lastna teža« (Mt 6,34)

Bog, naš Stvarnik, nam je po svojem Sinu Jezusu Kristusu naklonil veliko milosti, ki smo jih deležni vsak dan našega življenja.


Novejše novice | Starejše novice