Ljubljana, ponedeljek, 16. december 2019, 08:49

Brati inu obstati

Konec novembra, na predvečer Slovenskega knjižnega sejma, so bili objavljeni rezultati raziskave o kupovanju in branju knjig pri nas. Prva podobna raziskava o tem, koliko Slovenci beremo, koliko knjig kupimo in kako izgledajo naše domače knjižnice, je bila opravljena že sredi sedemdesetih let prejšnjega stoletja, nato pa so jo v bolj ali manj rednih intervalih ponavljali; zadnja je bila narejena pred petimi leti. Najbrž nikogar pretirano ne preseneča, da so rezultati iz raziskave v raziskavo slabši, toda tokrat bi se človek vseeno najraje vrgel na največji zvon in tako dolgo zvonil hudo uro, da bi čisto vsi prišli pod zvonik z zahtevo, da nekaj moramo spremeniti, da nekaj moramo narediti. Vsak izmed nas, začenši pri tistem najmanjšem, pa vse do tistih, ki imajo škarje in platno slovenske prihodnosti v svojih rokah.


Beseda »hvala« ni nikoli odveč

Pred nekaj dnevi nas je obiskal najljubši svetnik otrok sv. Miklavž in jim, pa tudi starejšim, če smo bili seveda pridni, v pehar, skledo ali danes najbolj verjetno, v bleščečo darilno vrečko, nasul daril.


Trajnostni razvoj – da, ampak kako?

Evropski poslanci so pred dnevi na zasedanju v Strasbourgu sprejeli resolucijo o razglasitvi izrednih podnebnih in okoljskih razmer v Evropi in po svetu. V njej zahtevajo od Evropske komisije zagotovilo, da bodo vsi proračunski in zakonodajni predlogi skladni s ciljem omejitve globalnega segrevanja na manj kot 1,5 stopinje Celzija.


Ta veseli mesec

Kdo ve, kaj bi rekel ali pesnil o današnjem času naš največji poet? Kaj bi ga z-bodlo, čemu bi oporekal in komu bi slavo pel? V času njegovega rojstva, no, v času celotnega njegovega življenja, tako "bleščavega" in razbohotenega decembra, kakršnega smo si mi izoblikovali, ni bilo.


Imamo Komisijo!

Evropski parlament je v torek potrdil novo Evropsko komisijo in s tem zaključil teatralno izkazovanje moči, s katerim je politikom in državljanom stare celine želel dokazati lastno neodvisnost in pomembnost.


Kontrarevolucionar

Jubileji so priložnost, da obudimo spomin in se podrobneje seznanimo z dogodki ali ljudmi, ki so zaznamovali našo preteklost. Ko sem pripravljal kratek pogovor z zgodovinarko Heleno Jaklitsch ob 60. obletnici smrti škofa Gregorija Rožmana, me je zanimalo, kako ga prikazujejo danes. Presenetil me je dokaj kratek zapis v Slovenskem biografskem leksikonu, ki je dostopen na spletu pod domeno Slovenska biografija. V nekaj vrsticah je predstavljena njegova življenjska pot, večina kratkega zapisa pa je namenjena prikazu njegovega zločinskega delovanja. Avtor zapisa, Metod Mikuž, je pri tem uporabil besednjak iz časa trde revolucije. Pisanje je povzel z besedami: »Rožmanova krivda je v tem, da se je ob veliki revolucionarni prelomnici v zgodovini slovenskega naroda obrnil k reakciji in kontrarevoluciji in ne na stran velikanske večine Slovencev, kar bi bil - za časa in pod pogoji okupacije in NOB - kot Slovenec moral storiti.«


Politični oportunizem, rak rana slovenske politike

Ko je upokojeni papež Benedikt XVI. še bil prefekt Kongregacije za nauk vere, je izdal Doktrinalno navodilo o nekaterih vprašanjih, ki zadevajo udejstvovanje in vedenje katoličanov v političnem življenju. V slovenskem prevodu je ta drobna knjižica izšla v Novi seriji cerkvenih dokumentov, leta 2003. V sklepu tega navodila papež zapiše, »moti se, kdor ve, da tukaj nimamo stalne domovine, ampak iščemo prihodnjo, vendar misli, da lahko zato zanemarja svoje zemeljske dolžnosti in ne pomisli, da ga , nasprotno, prav vera še bolj zavezuje k temu, da jih izpolnjuje v skladu z lastno poklicanostjo«. To stališče zapisano v dokumentih 2. vatikanskega koncila želi vernike spodbuditi k skladnosti med vero in življenjem, med evangelijem in kulturo, med moralo in politiko.


Misija končana? Še zdaleč ne!

»Tako nasmejane te še nisem videl!« To mi je šef rekel dan po srečanju s papežem Frančiškom.


Sodobna slovenska politična emigracija

Že nekajkrat sem opazil, da zna biti dnevnik Večer za razliko od dveh ljubljanskih dnevnikov kdajpakdaj začuda zdravorazumski. Ko gre za politična oziroma ideološka vprašanja, ki so na slovenskih (dnevnopolitičnih) top listah, seveda ni presenečenj. Takrat drži usmeritev, ki so jo zacementirala desetletja totalitarnega žurnalizma. A tuintam se kot rečeno lotijo kake teme, ki ni ravno »v zraku«, kar očitno pomeni, da lahko dajo samocenzuro nekoliko na stran in takrat lahko pride do izraza zdrava pamet periferije. Oziroma manj pokvarjen karakter slovenskega človeka kot je to v vplivnem območju prestolnice.


Grešil sem – prižgal sem svečke

Ob prazniku vseh svetih sem kot vsako leto obiskal materin in očetov grob, pa tudi grobove sorodnikov. Na vsakem sem prižgal svečko. Preden sem to storil, sem pogledal levo in desno, da me ne bi kdo videl, ker so na grobu že gorele svečke. Lahko bi bil namreč deležen kakšnega očitajočega pogleda, morda besede, češ kaj nisem slišal, kako je s tem letos – celo priporočilo ministrstva.


Novejše novice | Starejše novice