Ljubljana, sreda, 16. januar 2019, 13:31

Bo Slovenija zaradi udeležbe na konferenci v Maroku še dodatno izolirana?

Migracije, priseljenci
Foto © Evropska komisija

Maroko bo jutri in pojutrišnjem gostil medvladno konferenco, na kateri bodo članice Združenih narodov potrjevale globalni dogovor o migracijah. Dokument je razdelil svetovno javnost, več držav, večinoma iz Evropske unije, ne bo pristopilo k njemu. Tudi v Sloveniji je bilo slišati veliko pomislekov, a Ljubljana se je odločila, da se mu bo vseeno pridružila. Globalni dogovor o migracijah podpirajo tudi Sveti sedež in škofje stare celine. Iz Komisije škofovskih konferenc Evropske unije so ob tem sporočili, da Katoliška Cerkev deli odgovornost do prebežnikov v naših družbah.

Globalni dogovor Združenih narodov o migracijah naj bi bil namen njihovemu boljšemu upravljanju. A več držav je ocenilo, da dokument izenačuje zakonite in nezakonite migracije. "Do zdaj je bil status begunca zelo jasno ločen od ostalih migrantov, ki se selijo zaradi različnih, a v glavnem zaradi ekonomskih razlog. Ta dokument zdaj to razliko banalizira oziroma zmanjšuje. Problem je tudi v tem, da migracije poskuša narediti svobodne," je za naš radi opozoril obramboslovec Boštjan Perne. Tudi zato so opozicijske stranke v naši državi vlado Marjana Šarca pozvale k odstopu od dokumenta. Ob tem so poudarile, da ta ne vsebuje akcijskega načrta za odpravljanje vzrokov migracij v izvornih državah. Predsednik SDS Janez Janša je v razpravi v državnem zboru spomnil, da je bila odprava revščine v svetu opredeljena v tako imenovanih milenijskih ciljih, na katere so mnogi pozabili. "Najbolj so nanje pozabili tisti, ki danes najbolj podpirajo ta tako imenovani globalni dogovor o migracijah."

Uradna Ljubljana pomislekom ni prisluhnila, Slovenija bo dokument potrdila, a bo v svoji soseščini osamljena. Tega namreč ne bodo storile ne Avstrija ne Hrvaška ne Madžarska ne Italija. "Slovenija je znotraj mednarodnih organizacij, tudi znotraj Evropske unije že izolirana. Ali smo v tem kontekstu pripravljeni zaostriti odnose s sosedi in ostalimi državami Evropske unije na tej točki? Vprašanje je torej zelo preprosto: Ali je ta dogovor vitalnega pomena za slovenski nacionalni interes," je strateški vidik te poteze osvetlil raziskovalec na Univerzi George Washington v ZDA Igor Kovač.

Strokovnjak za mednarodne odnose in diplomat dr. Ernest Petrič je prepričan, da mora naša država predvsem sporočiti, kako razume ta dokument. "Tam se ne bo nič podpisovalo. Ta dokument se bo tam sprejel z aklamacijo, ploskanjem. Glasovanja ne bo. Potem bo šel naprej v Združene narode, da bi se sprejela deklaracija. Tam bo verjetno še nekaj govora o tem in možnosti, da se kaj spremeni."

Slišati je pojasnila, da dokument ni pravno zavezujoč. "Veliko konvencij, pogodb in dogovorov Združenih narodov ne prinaša celotne teže in moči na mednarodno pravo. A to ne pomeni, da ne postanejo mednarodno pravo. So začetek norme v mednarodni skupnosti," je za naš radio poudaril direktor programa evropskih študij na kolidžu Dickinson v ZDA dr. Andrew Wolff. Kot je dodal, je vsebino mogoče uporabiti v ustavah in zakonodaji posameznih držav.


Ne spreglejte: