Ljubljana, sreda, 29. junij 2016, 21:49

Delovanje papeža Frančiška


Turčijo pretresel že šesti večji teroristični napad v tem letu

Turčijo je znova pretreslo krvavo dejanje, že šesto večje letos. Na mednarodnem letališču v Carigradu so se sinoči razstrelili trije samomorilski napadalci, še prej je tam prišlo do streljanja na mimoidoče. Življenje je izgubilo najmanj 41 ljudi, 239 je ranjenih, od tega nekateri tudi huje, tako da bi število umrlih lahko še naraslo. 109 ljudi je že zapustilo bolnišnice in so že v domači oskrbi. Med žrtvami je največ turških državljanov, najmanj 13 naj bi bilo tujcev. Po dozdajšnjih uradnih podatkih med njimi ni Slovencev. Za napadom naj bi stala Islamska država. Za danes so v Turčiji razglasili dan žalovanja.


Papež: Molitev omogoča, da iz zaprtosti preidemo v odprtost

Obhajamo slovesni praznik svetih apostolov Petra in Pavla. Papež Frančišek je v vatikanski baziliki daroval sveto mašo in pri tem blagoslovil palije, bele trakove iz volne, ki predstavljajo vez metropolita z rimskim papežem in metropolitovo oblast v cerkveni pokrajini. Palije bodo 25 novim nadškofom metropolitom, ki so bili imenovani v zadnjem letu dni, na slovesnostih v njihovih krajevnih Cerkvah podelili nunciji.


Papež Frančišek sprejel delegacijo carigrajskega ekumenskega patriarhata

Pred praznikom svetih apostolov Petra in Pavla je v Vatikan prišla delegacija carigrajskega ekumenskega patriarhata. Papež Frančišek je ob sprejemu poudaril, da mora Božje usmiljenje postati merilo medsebojnih odnosov.


Slovesnost za 65 let duhovništva Benedikta XVI.

Zaslužni papež Benedikt XVI. se je danes pokazal v javnosti. V klementinski dvorani v Vatikanu so namreč pripravili slovesnost ob njegovi 65. obletnici duhovništva. Papež Frančišek je spregovoril o tem, kako Benedikt XVI. z molitvijo še naprej služi Cerkvi. 89-letni zaslužni papež pa se mu je zahvalil za dobroto, ki mu jo namenja vse od izvolitve. Dogodka so se udeležili vodje dikasterijev, nekaj drugih kardinalov in starejši brat Benedikta XVI., Georg Ratzinger.


Papež na letalu z novinarji o Brexitu, pravoslavnem koncilu, armenskem genocidu, diakonesah in vlogi zaslužnega papeža

Papež Frančišek je sinoči sklenil svoj obisk Armenije, ki je potekal v znamenju sprave, miru in edinosti. Kot ima že v navadi, se je med poletom nazaj v Rim na letalu srečal z novinarji in odgovoril na njihova vprašanja. Med drugim je poudaril, da mora Evropa po Brexitu najti novo edinost, spregovoril je o ekumenskih odnosih, vlogi zaslužnega papeža v Vatikanu, ustanovitvi komisije o diakonesah in odločitvi, zakaj je za pokol Armencev uporabil izraz genocid.


Verski voditelji o izstopu Velike Britanije iz Evropske unije

Na odločitev Velike Britanije o izstopu iz Evropske unije se odzivajo tudi verski voditelji - tako na Otoku kot drugod na stari celini. Večinoma ugotavljajo, da je izid referenduma o tem vprašanju pokazal globoko razdeljenost. Ob tem nizajo pozive k ustreznim odgovorom na nove izzive.


Vatikan Turčiji: Papež moli za spravo vseh in ne vodi križarskega pohoda

Turčija je obsodila izjavo papeža Frančiška, ki je pokol Armencev v Otomanskem cesarstvu označil za genocid. Uradna Ankara meni, da je v njej mogoče zaznati miselnost križarjev. Vatikan je zavrnil obtožbe in zatrdil, da poskuša papež graditi mostove in ne zidov ter nima nič proti Turčiji.


Papež v Armeniji - 3. dan

Papež Frančišek je sklenil svoje potovanje v Armeniji, deželi, ki se ponaša z dejstvom, da je prva krščanska dežela. Zjutraj je zasebno v apostolski palači daroval sveto mašo in se srečal z armenskimi katoliškimi škofi. Na trgu pred armensko apostolsko katedralo v Ečmiadzinu se je nato udeležil bogoslužja po armenskem obredu, ki ga je vodil katolikos armenske apostolske Cerkve Karekin II. Oba voditelja sta podpisala tudi skupno izjavo, v kateri pozivata k miru in obsojata verski fundamentalizem. Popoldne je papež molil še v samostanu Khor Virap, blizu turške meje, kraju, kjer so leta 301 takratni voditelji krščanstvo sprejeli za državno vero. Papež in Karekin II. sta v znamenje miru izpustila dva goloba. Papež se bo v Rim vrnil malo pred 21. uro.


VIDEO: Papež v Armeniji - 2. dan

Papež Frančišek je drugi dan obiska v Armeniji najprej obiskal spominski park genocida nad Armenci. Tam je položil venec in skupaj z armenskim predsednikom in katolikosom armenske apostolske Cerkve zasadil drevo. Srečal se je tudi s potomci preganjanih Armencev, ki jih je papež Benedikt 15. gostil v Castelgandolfu. Sledila je sveta maša usmiljenja na trgu v Džumriju, ki se je je udeležil tudi katlikos Karekin II.


P. Pizzaballa apostolski administrator jeruzalemskega patriarhata

Papež Frančišek je včeraj sprejel odpoved jeruzalemskega latinskega patriarha Fouada Twala. V skladu s 401. členom Zakonika cerkvenega prava je namreč »krajevni škof, ki je izpolnil petinsedemdeseto leto starosti, naprošen, da papežu dá odpoved službi«. Sveti oče je obenem p. Pierbattisto Pizzaballo imenoval za apostolskega administratorja v času izpraznjenega sedeža ter ga povzdignil v nadškofa.


Papež bo jutri obedoval v sirotišnici

Gyumri, ki je drugo največje mesto v Armeniji, je kraj, ki je bil izbran, da bo papež Frančišek tam med svojim apostolskim potovanjem daroval sveto mašo. Področje je leta 1988 prizadel uničujoč potres, v katerem je umrlo več kot 25 tisoč oseb. Danes 71-letna redovnica sirskega izvora s. Arousiag Sajonia v mestu vodi sirotišnico, ustanovljeno po tisti naravni katastrofi. Papež se bo prav tja jutri odpravil na kosilo.


VIDEO: Papež Frančišek v Armeniji – 1. dan

Papež Frančišek je ob 13. uri prispel v Armenijo, kjer sta ga na letališču toplo sprejela predsednik države Serzh Sargsyan in apostolski armenski katolikos Karekin II. Dva otroka sta papežu v dobrodošlico ponudila kruh in sol. Sveti oče se je zatem odpravil v apostolsko katedralo, kjer ga je najprej pozdravil katolikos, nato pa je zbrane nagovoril tudi sveti oče.


Papež obisk Armenije zaupal Mariji

Papež Frančišek je ob devetih zjutraj odpotoval na svoje štirinajsto apostolsko potovanje, ki ga vodi v Armenijo, celinsko gorato državo, ki proti zahodu meji na Turčijo, proti vzhodu na Azerbajdžan, proti severu na Gruzijo in proti jugu na Iran. Omenjeni obisk v prvo deželo, ki je sprejela krščanstvo kot državno vero, je sveti oče, kot je že v navadi, priporočil Mariji, saj je pred odhodom iz Rima obiskal cerkev Marije Velike.


Papež pred odhodom v Armenijo prebivalcem poslal video sporočilo

Papež Frančišek je pred jutrišnjim odhodom na apostolsko potovanje v Armenijo tamkajšnjim prebivalcem poslal video sporočilo. V njem jih je povabil, naj molijo za njegov obisk ter jim zagotovil, da mednje prihaja kot romar med tem Jubilejnim letom, da bi zajel iz starodavne modrosti njihovega ljudstva ter se odžejal pri izvirih njihove vere, utemeljene na skali, kakor so njihovi znameniti križi v vklesani v kamen.


Kolumbijska vlada in uporniška skupina Farc prekinila spopade

Po dolgoletni državljanski vojni sta kolumbijska vlada in uporniški Farc včeraj dosegla dogovor o dokončni prekinitvi spopadov, ki je pogoj za mirovni sporazum. Dogovor bosta danes podpisala kolumbijski predsednik Juan Manuel Santos in poveljnik Farca Rodrigo Londono. Na slovesnosti v Havani pričakujejo generalnega sekretarja Združenih narodov Ban Ki Moona ter predstavnike Kube in Norveške, kjer so pogajanja tudi potekala. Ni pa še znano, kdaj bo podpisan mirovni sporazum. Slednji je tudi pogoj, da bi prihodnje leto Kolumbijo obiskal papež Frančišek.


Papež pri katehezi: Gospod, če hočeš, me moreš očistiti!

Papež Frančišek se pripravlja na tridnevno potovanje v Armenijo, ki ga bo začel v petek. S tem namreč želi vrniti obisk katolikosu armenske apostolske Cerkve, opogumiti katoliško skupnost ter spomniti na pokol Armencev. V današnji katehezi, ki je kot običajno potekala na Trgu sv. Petra, pa je papež zbranim spregovoril o besedah gobavca, ko je Jezusu izrazil svojo vero z besedami: če hočeš, me moreš očistiti.


Papež v Armenijo, da vrne obisk katolikosu, izrazi bližino katoličanom in spomni na pokol Armencev

V Vatikanu so danes predstavili 14. mednarodno potovanje papeža Frančiška. V Armeniji se bo mudil od petka do nedelje. To bo prvi del obiska na Kavkazu – konec septembra oziroma v začetku oktobra bo namreč potoval še v Gruzijo in Azerbajdžan. Armenija je Evangelij sprejela že leta 301, na kar spominja tudi geslo apostolskega potovanja »Obisk prve krščanske države«. Nazadnje se je tam mudil Janez Pavel II., in sicer leta 2001 ob 1700-letnici krščanstva.


Bartolomej: Pravoslavne Cerkve poklicane k edinosti

Na Kreti se kljub odsotnosti ruske, bolgarske, gruzijske in antiohijske pravoslavne Cerkve nadaljuje vsepravoslavni koncil. Carigrajski ekumenski patriarh Bartolomej se je na včerajšnjem uvodnem zasedanju zahvalil papežu Frančišku za podporo, ki jo je izrazil pri nedeljskem nagovoru.


Vatikan sprejel nove begunce z Lesbosa

Vatikan je sprejel nove begunce z grškega otoka Lesbos. Gre za šest odraslih oseb in tri otroke sirskega rodu, ki so pred tem bivali v sprejemnem taboru Karatepe na omenjenem grškem otoku. V skupini sta tudi dva kristjana. Kot poroča spletni portal tednika Družina, je vatikanska žandarmerija skupino minuli četrtek v sodelovanju z grškim notranjim ministrstvom iz Aten pospremila v Rim. Za bivališče in oskrbo teh devetih beguncev bo skrbela Skupnost sv. Egidija.


Papež kardinala Rodeta povišal v red kardinalov duhovnikov

Papež Frančišek je danes v Vatikanu vodi redni javni konzistorij za pet primerov kanonizacije. Za svetnike bodo 16. oktobra razglašeni štirje duhovniki in ena redovnica, ki so živeli v zadnjih treh stoletjih. To so: Francoz Salomone Leclercq, Španec Manuel Gonzáles García, italijanska duhovnika Ludvik Pavoni in Alfonz Marija Fusco ter francoska redovnica Elizabeta presvete Trojice. Današnji konzistorij je bil posebnega pomena tudi za Cerkev na Slovenskem. Papež je namreč kardinala Franca Rodeta po desetih letih, odkar je postal član kardinalskega zbora, povišal v red "kardinalov duhovnikov".


Papež v petek obiskal domova za bolne in ostarele duhovnike

Papež Frančišek je v petek obiskal dve skupnosti duhovnikov. Dogodek se uvršča med njegova konkretna dejanja usmiljenja, ki jih običajno opravlja enkrat na mesec. V tem mesecu, ko je obhajal jubilej duhovnikov je želel pokazati svojo bližino ter pozornost tistim duhovnikom, ki se niso mogli fizično udeležiti teh dogodkov, a so vedno navzoči v njegovi molitvi ter v njegovem srcu.


Bodi Božje usmiljenje

Papeška fundacija Pomoč Cerkvi v stiski je v petek začela mednarodno kampanjo zbiranja sredstev, ki poteka pod geslom Bodi Božje usmiljenje. Zbrana sredstva bodo namenjena številnim delom usmiljenja po svetu.


Papež: po zgledu apostola Petra izpovejmo vero v Jezusa

Papež Frančišek je pri opoldanski molitvi zbranim na Trgu sv. Petra v Vatikanu omenil vrsto dogodkov, ki potrebujejo molitveno podporo in našo solidarnost. Spomnil je na enkraten dogodek na Kreti, kjer po julijanskem koledarju slavijo binkoštni praznik. Danes so se tam na vesoljnem cerkvenem zboru pravoslavnih cerkva, zbrali pravoslavni patriarhi in škofi, da bi iskali pot edinosti. Ob jutrišnjem svetovnem dnevu beguncev, ki ima za letos geslo: „Mi smo na strani tistih, ki so primorani bežati“, je papež povabil k poživitvi zavzetosti v gradnji miru in pravičnosti v skladu z Božjo voljo, k čemur smo poklicani prav vsi. Osrednji del nagovora pa je namenil evangeljskemu odlomku in povabil vse verne, naj po zgledu Petra izpovemo vero v Jezusa in gremo za njim.


Papež pri avdienci sprejel tudi slovenske motoriste

Papež Frančišek je imel dopoldne na Trgu svetega Petra posebno avdienco v jubilejnem letu usmiljenja. Zbranim romarjem je namenil katehezo o spreobrnjenju, kakor ga lahko odkrivamo v Svetem pismu. Pri tem je začel s preroki, ki so vabili ljudi, naj se vrnejo na pravo pot in končal z Jeszuovim povabilom k spreobrnjenju srca, brez katerega ni novega človeka. Avdience se je udeležilo 300 motoristov iz Slovenije iz društva MZM - Motoristi za motoriste. Ob koncu so se nekateri med njimi srečali s papežem in mu izročili ček za dva motorja, ki bosta namenjena misijonarjema na Madagaskarju in v Vietnamu.


P. Zollner pohvalil papežev dokument o zlorabah

Vodja Centra za zaščito mladoletnih pri Papeški univerzi Gregoriana v Rimu, p. Hans Zollner, je izrekel pohvalo novemu papeževemu dokumentu o posledicah za škofe, ki molčijo o spolnih zlorabah v svoji škofiji. Motu proprio z naslovom Kot ljubeča mati je izredno pomemben, je p. Zollner dejal v pogovoru za Radio Vatikan.


VIDEO: Jubilej cirkusantov in uličnih umetnikov

V Rimu se je včeraj začelo svetoletno romanje uličnih umetnikov in glasbenikov, cirkusantov, lutkarjev in žonglerjev. Danes jih je v avdienco sprejel papež Frančišek.


Bartolomej pravoslavne voditelje poziva k odgovornosti in udeležbi na koncilu

Na Kreti se bo v nedeljo začel prvi vsepravoslavni koncil po 1200 letih. Vendar pa so udeležbo zaradi nerešenih sporov in nestrinjanja z vsebino zasedanja odpovedale 4 pravoslavne Cerkve – ruska, bolgarska, gruzijska in antiohijska, medtem ko si je srbska premislila in potrdila udeležbo. Carigrajski ekumenski patriarh Bartolomej I. je že prišel na Kreto, druge patriarhe pa je pozval k odgovornosti in poudaril, da so bili konec januarja v Ženevi soglasni o dnevnem redu koncila. Uvodnega bogoslužja in prve seje se bo udeležila tudi katoliška delegacija pod vodstvom Papeškega sveta za spodbujanje krščanske edinosti, kardinala Kurta Kocha.


Papež pri avdienci: Jezus razliva svoje usmiljenje na vse, ki jih sreča

Papež Frančišek je pri današnji katehezi razlagal evangeljski odlomek, ki govori o tem, kako Jezus ozdravi slepega berača pri Jerihi. Po njegovih besedah slepi berač predstavlja številne ljudi, ki so tudi danes zaradi različnih fizičnih prizadetosti odrinjeni na rob družbe. Množica hodi mimo, a do njih nima sočutja, kar je sveti oče navezal na migrante.


Študij za zaščito mladoletnih končalo prvih 19 študentov

Papeška univerza Gregoriana v Rimu je včeraj prvič podelila diplome mednarodnim strokovnjakom na področju boja proti spolnim zlorabam mladoletnikov. Semestrski študij z naslovom Zaščita mladoletnih je uspešno končalo prvih 19 študentov.


Papež: Moliti za sovražnike je zadnja stopnica na poti popolnosti

Moliti za tiste, ki nam želijo slabo, bo sovražnike poboljšalo in nas naredilo "bolj Očetove otroke". Tako je premišljeval papež Frančišek med homilijo med jutranjo sveto mašo v kapeli Doma sv. Marte. Naslonil se je na evangeljski odlomek, v katerem Jezus učence spodbuja, da bi težili k popolnosti Boga, ki "daje soncu, da vzhaja nad hudobnimi in dobrimi".


Dokument o odnosu med hierarhičnimi in karizmatičnimi darovi

Vatikan je objavil dokument o odnosu med hierarhičnimi in karizmatičnimi darovi. Ti so 'so-bistveni' v življenju Cerkve. Vendar pa se morajo karizmatična gibanja in skupine podrediti cerkveni hierarhiji in nimajo pravice do neodvisnega opravljanja poslanstva. Dinamičnost karizmatičnih darov se mora udejanjati v službi vsake škofije. Pismo, ki ga je po papeževem naročilu spisala Kongregacija za nauk vere, poudarja pomen in vitalnost karizmatičnih gibanj, govori pa tudi o potrebi po njihovi ’eklezialni zrelosti’.


V Rim v prvi polovici leta usmiljenja poromalo 9 milijonov ljudi

V prvih šestih mesecih svetega leta usmiljenja je v Rim priromalo več kot 9 milijonov vernikov. V ta podatek so všteti verniki, ki so prestopili prag svetih vrat v baziliki sv. Petra, eni izmed štirih velikih papeških bazilik ali Marijinega romarskega središča Divino Amore na obrobju Rima.