Ljubljana, petek, 15. november 2019, 20:04

Ustvarimo si del dneva, ko so telefon in ostali zasloni na počitku

Špela Reš, psihologinja z Logouta
Foto © Nataša Ličen

"Samokontrola je težka, še za odrasle, kaj šele za otroke. Možgani se razvijajo do petindvajsetega leta, tudi zato otroci in mladostniki za omejitev potrebujejo pomoč staršev, ki opozorijo in poskrbijo, da se naprava ugasne ter umakne."

Digitalna doba je za nekatere strah velikih oči, za druge pa skoraj življenjska nuja. November je mesec boja proti vsem oblikam zasvojenosti, tudi digitalni. Zato smo v Svetovalnici spregovorili o pasteh spleta, rizičnih oblikah vedenja in nezdravih navadah pri uporabi sodobne tehnologije.

Prekomerna raba interneta

»Zaznave o spletu so odvisne od generacije, od starosti ter izkušenj posameznika, mlajši so s tem rojeni, živijo s tehnologijo, to je njihov način sporazumevanja in normalno, da v sodobnih oblikah medmrežja vidijo predvsem priložnosti in ne, kot veliko starejših, grožnjo.« S tem pojasnilom je začela pogovor psihologinja Špela Reš z Logout-a, centra pomoči pri prekomerni rabi interneta.

Odnosi rešujejo - žuganje, kaj je prav in kaj ne, ne reši ničesar

»Veliko delamo na preventivi, osveščanju, kako vzpostaviti uravnoteženo porabo interneta. Mladi iščejo, želijo soodločati in prav je tako, da imajo svoje mnenje. Žuganje, kaj je prav in kaj narobe, ni najboljša pot. Odnos in vedenje, ki ga predamo mladim, da šteje tudi njihovo mnenje, sta ključna. Ne obsojajmo. Resno obravnavajmo, kaj jih zanima, sprašujmo, pogovarjajmo se, tako nam bodo zaupali in lahko bomo vzpostavili kakovostno pot skupnega odkrivanja in raziskovanja vsebin na spletu in ostalih družbenih omrežjih.«

Z izrazom zasvojeni s spletom pretiravamo

»O zasvojenosti govorimo, ko gre za zabavne, prijetne, sprostitvene vsebine na spletu, s katerimi uravnavamo čustva, se umikamo od težav. Posledica tega je, da se začne negativno spreminjati neko pomembno področje življenja, kot je druženje, prehranjevanje, spanje, higiena in podobno. Zaradi povečanega časa na spletu so vedno posledice. Če uporabljam splet za pomiritev, za čustveno zadostitev, da se lažje soočim ali odmaknem od težav, to seveda ni dober znak.«

Vse zasvojenosti so težke

Večina uporabnikov družbenih omrežij ve, da spletna komunikacija ni nadomestilo za sporazumevanje iz oči v oči. »Odmerimo si čas, ki ga preživimo na socialnih omrežjih. To je važno, zdravo distanco do digitalnih vsebin lahko privzgojimo. Vsak medij nekoliko zasvoji, ker ima takšno naravo. Živi stiki so bistveni za socialno, psihološko in sociološko stabilnost. Človeška je želja po seznanjenosti. Želimo vedeti, radovedni smo. Zato si zavestno ustvarimo del dneva, ko je telefon na počitku. Mladostniki pa naj izberejo del dneva, ko bodo »brskali« po vsebinah, ki jih zanimajo. Ustvarimo si program uporabe. To pomaga in deluje, če smo dosledni.«

Obstajajo časovna priporočila

»Toda bolj kot ta, je pomembno, da imamo raznolike aktivnosti v dnevu, čas, ko nismo na spletu ali pri telefonu. Kaj počnemo takrat? Imamo raznolike dejavnosti, zanimanja? To je važno. Povprečen najstnik na spletu za zabavo preživi kar tri ure. Čas je pomemben, gotovo, toda važno je predvsem to, kaj delamo izven tega časa. Poskrbimo za kakovostno življenje? Pomeni, da imamo čas tudi za šolanje, delo, druženje s prijatelji v živo, odnose z družino, hobije, uravnoteženost aktivnosti je pomembnejša od časa preživetega na spletu."


Ne spreglejte: