Ljubljana, sobota, 23. november 2019, 00:56

Katedrala svobode opozorila na nedopustno državno omejevanje zasebne pobude

0:00
0:00
Sodelujoči na razpravi
Foto © ARO

Kaj je skupnega problemom, ki jih imajo zasebne pobude, od šol do lekarn in univerz? Težav je veliko, ampak skupna vsem je podrejenost državnim organom, ki birokratsko ovirajo in omejujejo svobodno gospodarsko dejavnost, ustvarjalnost in podjetnost. To je ena od ugotovitev udeležencev konvencije, ki jo je v Ljubljani pripravila Katedrala svobode.

Katedrala svobode združuje osebnosti iz sveta kulture, znanosti, podjetništva in politike, kar so potrdili tudi z novo zelo aktualno razpravo o zasebnih pobudah. Država ima nerazumevajoč odnos do obrtnikov in podjetnikov, je uvodoma dejal predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije Branko Meh: »Vsak dan znižujemo cene in seveda država nam mora priti naproti in umakniti neke birokratske ovire.«

Direktor zasebnega zdravstvenega centra MD medicina Matevž Gorenšek, ki je tudi predsednik Odbora za zasebno dejavnost pri Zdravniški zbornic je opozoril, da je denarja v zdravstvu dovolj, le država ga ne razporedi pravilno: »Naše ponudbe, zmogljivosti, ki so na voljo državi za razširitev pravic, ki jih pacienti lahko izkoristijo so neizkoriščene.«

Lastnik Lekarne Dobrova Matija Centrih, sicer član strokovnega združenja lekarnarjev Slovenije je nadalje opozoril, da zasebno pobudo na tem področju omejuje predvsem monopol javnih lekarniških zavodov. »Javni zavodi imajo tudi določene davčne olajšave, za prostore pa pogosto ne rabijo plačevati najemnine, kar pomeni, da gre za neke vrste nedovoljeno pomoč države,« je dejal.

V šolstvu se po besedah predstavnika Skupnosti samostojnih visokošolskih zavodov Mateja Mušiča neprimeren odnos do zasebne pobude med drugim kaže skozi financiranje zasebnih visokih šol. »V Sloveniji je 15,5 odstotka študentov vpisanih na zasebne visokošolske zavode, država pa tem namenja le tri odstotke vseh sredstev za visoko šolstvo,« je dejal.

Da je nerazumljivo, da še vedno ni uresničena ustavna odločba o financiranju zasebnih šol, pa je dejal Peter Gregorčič, eden izmed pobudnikov vloge za oceno ustavnosti 86. člena Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja. Čemu pripisuje nasprotovanje zasebnemu: »Jaz to pripisujem predvsem zagovarjanju nekih osebnih stališč določene politične elite.«

Sodelujoči na konvenciji so skušali ob teh ugotovitvah odgovoriti tudi na vprašanje, kako preprečiti omejevanje zasebne pobude, na katero so opozarjali. Med drugim so se strinjali, da je eden od izhodov uporaba vseh možnih pravnih sredstev. Po mnenju nekdanjega ustavnega sodnika Jana Zobca je možen izhod tudi prekinitev z vsemi monopoli. Ti so namreč v navezi z državo po njegovem eden glavnih krivcev, da prihaja do omejevanja zasebne pobude.

Ne spreglejte: