Ljubljana, sreda, 18. september 2019, 05:29

AVDIO: Spremembe zemljiške politike v nekaterih delih še nedorečene

Pogovor o na temo zemljiške politike
Foto © Andrej Šinko

Vlada naj bi predvidoma jeseni obravnavala zakonodajne spremembe zemljiške politike. Ta naj bi določila prednostni vrstni red pri nakupu kmetijskih zemljišč, opredelila delovanje Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije ter uredila področje oddajanja državnih zemljišč v zakup. O tem je tekla tudi beseda v oddaji Pogovor o.

Predvidene spremembe naj bi pomembno vplivale na zakup državnih zemljišč. Omejile naj bi maksimalen zakup na 100 nektarjev, prav tako pa naj bi se večjim zakupnikom postopoma zmanjševalo zakupljene površine. To bo najbolj prizadelo kmetijska podjetja. »Nas najbolj moti to postopno zmanjševanje, ki nekako destabilizira gospodarsko in ekonomsko politiko nekega podjetja. Če hoče podjetje živeti na dolgi rok, se hoče razvijati potrebuje neko okolje, in zemlja je zagotovo tista, ki to nudi,« je opozorila direktorica Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij pri GZS dr. Tatjana Zagorc.

Več obdelovalne zemlje, tudi državne, pa si želijo kmetje. »V naslednjem programskem obdobju je treba za kmete zagotoviti 30 odstotkov kmetijskih zemljišč, saj vemo, da razvojno naravnana kmetija potrebuje kmetijsko zemljišče, da bo lahko proizvajala hrano za trg,« je dejal predsednik Sindikata kmetov Slovenije Anton Medved.

V zagotavljanju obdelovalnih površin pa je pomembna tudi vloga Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije. O tem, kako jo vidijo na ministrstvu, je državni sekretar dr. Jože Podgoršek dejal: »Denacionalizacija se končuje, s tem pa tudi prvotna naloga Sklada. Od teh 50.000 hektarjev moramo zdaj narediti naslednje korake. Nenazadnje, Sklad bo tudi v bodoče, glede na to da ga dvigujemo v prednostnih vrstnih redih, zemljišča kupoval in jih usmerjal na kmetijska gospodarstva.« Prisluhnite pogovoru!

Pomembnejšo vlogo Sklada si pod določenimi pogoji želijo tudi na Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije. »V tem primeru pričakujemo od države, da bo Sklad soupravljan s strani kmetov,« je dejal direktor zbornice Branko Ravnik in dodal, da pričakujejo tudi, da bo Sklad kupoval razpoložljivo zemljo, in sicer po regulirani ceni, ter da bo pridobljena zemljišča dajal v zakup.

Prednostna vrstna reda pri nakupu zemljišč, kot tudi zakupu državnih zemljišč, sta še nekoliko odprta. V primeru prvega se sicer na vrh postavlja solastnike, sledijo pa mejaši, v primeru zakupa pa naj bi bili povsem na vrhu mejaši.

Ne spreglejte: