Ljubljana, četrtek, 18. julij 2019, 22:12

Mitja Zatler: »Po nerodnosti novinarja so se letala vrnila nad nas"

Krvavec, foto © ARO
Mitja Zatler
Foto © ARO

"Občutek ob dimu, vonj po žveplu, zažganem kamnu, sirene, ki tulijo, vsaka naprava ima svojo signalizacijo, to je vse piskalo, ja, kot bi prišel v pekel."

Mineva natanko osemindvajset let od letalskega raketiranja oddajniškega stolpa Krvavec, ki je pomembna točka tudi za Radio Ognjišče.

Tega dogodka se je za naš radio spominjal Mitja Zatler, ki je na vprašanje, kaj se je takrat dogajalo, naravnost odgovoril: »Ja, streljali so nas.«

Ko je prvič zaropotalo, sem vedel!

Po 26. juniju so bili »oddajničarji« večkrat opozorjeni, da je treba zaradi nevarnosti napada zapustiti objekt. Kljub temu je v tistih prvih dneh vse razmeroma normalno delovalo, vse do drugega julija, ko je bil zelo lep dan. »Vzpostavljali smo ravno zvezo iz rezervne lokacije za zmožnost oddajanja ob izrednih razmerah v primeru napada. V trenutku, ko sem prišel iz zunanje terase v notranjost stolpa, pa je zaropotalo.«

Čim prej stran!

Mitja Zatler: »Nismo mogli predvidevati, kje in kaj se bo zgodilo. Že teden pred drugim julijem se je zgodilo. Takrat so priletela letala nad Krvavec, vendar je bila megla, zato so odleteli na Karavanke ter tam »naredili svoje«.

V prvem napadu sta sodelovali dve letali JVL. Pilota sta si najprej ogledala cilj, nato pa napadla iz kokrške smeri. S strojničnim ognjem in raketami sta napadla krvavški stolp ter stavbo Gorske reševalne službe. Škoda ob prvem napadu ni bila velika, naprave so lahko delovale.

Le deset metrov stran od mene. Ostal sem živ, a je bolelo.

»Prva moja misel ob silovitem poku je bila, čim prej stran. V prostoru z linkovskimi povezavami je bilo najhuje, raketa je prebila steno in se v prostoru raztreščila. To se je zgodilo le deset metrov stran od mene, bilo je vse prerešetano. Zaščitil sem glavo z rokami, v hrbet sem dobil kose betona in šele čez dva dni sem se lahko spet začel gibati, ker je bolelo, kot … . Toda, takrat ni bilo časa razmišljati o tem.«

Napaka novinarja in napadalci so »ponovili vajo«

Žal je o razmeroma dobrem razpletu napada, naprave so delovale naprej, to nekoliko netaktno javno sporočil novinar - po nekaterih drugih virih napovedovalka regionalne radijske postaje - in so (verjetno prav zato) napadalci obrnili letala ter ponovili "vajo".

V drugo so letala priletela iz smeri Grintovca. Pilota sta bila v drugem napadu uspešnejša, saj sta poškodovala najpomembnejše dele stolpa. Rakete so pretrgale telefonske in električne kable, odletel je del strehe na stolpu, zdrobila so se stekla. Med drugim napadom v stolpu k sreči ni bilo ljudi.

Po napadu Krvavca še nad Nanos

»Stekel sem k zvezi in sporočil, Krvavec je napaden. Na Nanosu so to slišali, hiteli kolikor le lahko iz stolpa. V istem dnevu so jih napadli. Priznati moram, da tisti občutek ob dimu, vonj po žveplu, zažganem kamnu, sirene, ki tulijo, vsaka naprava ima svojo signalizacijo, to je vse piskalo, ja, kot bi prišel v pekel.«

Kljub veliki škodi, so delavci na oddajniku Krvavec v razmeroma zelo kratkem času, dobre pol ure, uspeli znova vzpostaviti zvezo in prebivalci v dolini smo lahko naprej nemoteno spremljali najaktualnejše novice o poteku napadov na domovino.

Ob raketiranju z letali jugoslovanske vojske, 2. julija leta 1991, so bile uničene ali močno poškodovane vse mikrovalovne zveze, stari antenski stolp z antenami, transformatorska postaja ter objekt sam. Stari stolp je bilo treba zaradi poškodb podreti.

Na Krvavcu si od hišnika do strokovnjaka na tehniki

Mitjo Zatlerja so oddajniki zanimali že od malih nog. Pravi, včasih ni bilo posebnih igrač, vsaka bakrena žica, ki je je bilo možno dobiti, je bila tako nekaj imenitnega. Pozneje sem se odločil za elektrotehniško šolo, tam pa vedno kaj novega izveš. S kolegom sva naredila vsak svoj primopredajnik UKV na 144 mge in si vsak večer oddajala ter se klicala: »Halo, halo, me slišiš?«

V oddajniškem centru Krvavec
V oddajniškem centru Krvavec


Ne spreglejte: