Blaž LesnikBlaž Lesnik
Boštjan SmoleBoštjan Smole
Nagrajenke USZS (foto: Matjaž Merljak)
Nagrajenke USZS

Nagrajene raziskovalke

Slovenci po svetu | 05.07.2019, 23:01 Matjaž Merljak

Na jutrišnjem srečanju Dobrodošli doma v Radovljici bodo na strokovni konferenci predstavili tudi izbrane nagrajenke 17. nagradnega natečaja za diplomska, magistrska in doktorska dela s področja zamejstva in izseljenstva.

Ljubezen gre skozi želodec

Vsako od nas odrašča z določenimi okusi iz okolja in ljudje, ki se preselijo, se k hrani iz otroštva vračajo, saj jih pomirja in jim vrača varnost, pravi magistrica Larisa Petrič. Dodaja, da narodna identiteta ni samo polka in potica. Naša sogovornica je raziskovala, kaj Slovencem v izseljenstvu pomeni dom skozi okus, kaj je za njih domača hrana, spomin na dom, kako je s pošiljanjem hrane v tujino, kako se kulinarika spreminja, ko se migrant odseli.

Larisa Petrič
Larisa Petrič © Matjaž Merljak
Za svojo magistrsko nalogo je prejela tretjo nagrado Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu na nagradnem natečaju, katerega rezultate so objavili pred veliko nočjo. "Velika večina rojakov na prvo mesto pri domači hrani postavi govejo juho, nato pa krompir v vseh mogočih oblikah. Radi se poslužujejo kislih jedi (kislo zelje, kislo vino ...) in smo si v tem podobi s Poljaki in drugimi vzhodnoevropskimi narodi." Larisa Petrič je še dejala, da se veseli, da se etnologijo prepoznava kot vedo, ki lahko doprinese k raziskavam Slovencev v tujini in vseh običajev, ki nas delajo ljudi. Dodala je: "Rojaki se z domačo hrano tudi potolažijo in jim pomaga priti skozi težke trenutke."

Katja Urbančič
Katja Urbančič © Matjaž Merljak
56. Mladinski dan v San Justu

Katja Urbančič iz Buenos Airesa se je v diplomskem delu lotila pogleda na vsakoletno srečanje mladih skozi oči protokola. Mentorico mag. Miriam A. Giorgetti na univerzi de la Matanza je namreč zelo zanimalo življenje slovenske skupnosti. Dela se je lotila večplastno: z opazovanjem, anketami in intervjujem. Pogovarjala se je z Lojzetom Modicem, ki je bil v odboru za pripravo prvega mladinskega dne leta 1956. Mlade je spraševala, kaj jim pomeni to praznovanje in prišla je do ugotovitve, da jim tako kot nekdaj to zelo veliko pomeni. Mladinski dan je srečanje, na katerega se dolgo pripravljajo, sploh na športni del dneva. Prav tako tudi na mašo, s katero ga začnejo, pa tudi na popoldanski del. Mladim to ni le navada, običaj, ki ga ohranjajo od svojih staršev, ampak jim je najpomembnejši dan v letu, saj se radi družijo med seboj z mladimi iz drugih domov.

Eva-Maria Verhnjak-Pikalo
Eva-Maria Verhnjak-Pikalo © Matjaž Merljak
Pregled koroškega slovenstva v 20. stol.

Eva-Maria Verhnjak-Pikalo je v doktorskem delu predstavila podobo ženske v literarnem opusu koroške Slovenke Milke Hartman. To je bila njena stara teta, 16 let so skupaj živeli v hiši in podarila ji je vse svoje rokopise ter vse, kar je vsa leta zbirala (časopisne članke, korespondenco ...) V svojih delih Milka Hartman opiše 20. stoletje - kako so živeli na podeželju, predvsem ženske. Od leta 1916, ko je nastala njena prva pesem, do gibanja Mladje, je bila edina, ki je pisala v slovenskem jeziku in edina, ki je izobraževala dekleta s podeželja v slovenskem jeziku in že zaradi tega ji gre veliko priznanje, kaj šele če k temu prištejemo njena ostala dela. Milka Hartman je bila zelo narodno zavedna, politično misleča in verna ženska, in vse to najdemo v njenih pesmih. Na odrih avstrijske Koroške se velikokrat slišijo njene pesmi, saj jih je tudi sama uglasbila. Gre za prvo znanstveno delo o Milki Hartman, z Mohorjevo družbo se dogovarja za izdajo.

Tamara Suligoj
Tamara Suligoj © Matjaž Merljak
Kar se govori, se ne piše

Tamara Suligoj je raziskovala rabo slovenščine v primeru prevajanja pri različnih ustanovah v Gorici. V Števerjanu biva že od rojstva in s slovenščino se srečuje v govorni in pisni obliki. Na enem od letakov slovenskega društva je odkrila napaka oz. nedoslednosti in nato je to področje podrobneje raziskala ter ugotovila, da se določene stvari iz govornega prenašajo v pisani jezik ter zaradi pomanjkanja časa in jezikovnih virov prihaja do napak. Po njenem mnenju se zamejski Slovenci zavedajo razlike, a bolj skrbijo za govorno plat jezika, ne pa tudi za pisano.

Prisluhnite oddaji Slovencem po svetu in domovini, kjer smo predstavili nagrajenke Uradovega nagradnega natečaja.

Slovenci po svetu
Križev pot na Ljubljanski grad (photo: Zan Senicar) Križev pot na Ljubljanski grad (photo: Zan Senicar)

Mladi na ljubljanske ulice ponesli molitev

Molitveno vzdušje je vladalo sinoči na ljubljanskih ulicah, ko je več kot sto mladih molilo križev pot. Jakob Rus iz Katoliške mladine je pojasnil, da so molitev začeli na Kongresnem trgu, ...

Peter Prevc (photo: STA) Peter Prevc (photo: STA)

Peter Prevc: Vzgonski veter Svetega Duha vedno deluje

Današnji dan v Planici se bo zapisal v zgodovino. Najuspešnejši slovenski skakalec vseh časov Peter Prevc je pred več kot 20 tisoč gledalci pomahal v slovo več kot 15 letni profesionalni karieri.

Šunka zorjena po tradicionalnem postopku (photo: KZ Laško) Šunka zorjena po tradicionalnem postopku (photo: KZ Laško)

Kako skuhati sočno velikonočno šunko?

Eno od vprašanj, ki se gospodinjam postavlja v teh dneh je, kako skuhati velikonočno šunko, da bo res sočna in okusna. Peter Oprčkal iz Kmetijske zadruge Laško pravi, da je to najbolj odvisno od ...

Pirhi obarvani z naravnimi barvami (photo: Miša Pušenjak) Pirhi obarvani z naravnimi barvami (photo: Miša Pušenjak)

Miša Pušenjak: Naravne barve za pirhe

Skoraj vsaka gospodinja dobro obvlada pripravo pirhov v rjavo rdečih odtenkih, ki najpogosteje temelji na kuhanju jajc v čebulnih olupkih. Bolj kot je čebula temne barve, bolj izrazit je tudi ...