Ljubljana, petek, 20. september 2019, 11:52

Proti preštevanju

Zamejstvo, Benečija in Rezija
Foto © ARO

Roberto Novelli je v poslanski zbornici v Rimu vložil predlog za spremembo zaščitnega zakona za Slovence v Italiji iz leta 2001. Med drugim predvideva popis prebivalstva, v katerem bi morali prebivalci Furlanije-Julijske krajine (FJK) anonimno povedati, kateri jezikovni skupnosti pripadajo. Na osnovi zbranih podatkov bi določili območje, na katerem se izvaja zakon, ki bi ga preimenovali v zakon za zaščito jezikovnih manjšin v FJK. Predlog je naletel na kritike slovenske skupnosti v Italiji in v Sloveniji.

Senatorka slovenskega rodu Tatjana Rojc je v odzivu ocenila, da bi bil popis neustaven. Zaščita Slovencev na Videmskem, Goriškem in Tržaškem po njenem mnenju ne sme biti odvisna od števila govorcev, kar naj bi potrjevali ustavni zakoni, mednarodni dogovori in tudi državni zakon o avtohtonih jezikovnih manjšinah. "Namen tega zakona očitno ni okrepitev zaščite nemške in furlanske skupnosti, ampak omejitev slovenske manjšine," je dejala senatorka iz vrst Demokratske stranke.

Podobna sta tudi odziva deželnega sekretarja Slovenske skupnosti Igorja Gabrovca in Slovenske kulturno-gospodarske zveze. Izpostavili so, da v večkulturnem in večjezičnem okolju, kjer sobivajo osebe, ki so ali se čutijo pripadnike različnih narodnih skupnosti, popis po narodnosti predstavlja tehnični in etični problem. Strinjajo se, da je treba vse avtohtone manjšine zaščititi, saj predstavljajo državno bogastvo raznolikosti in stopnjo demokratičnosti družbenega razvoja. "Zaščita pa se ne izvaja z odvzemanjem pravic in finančnih podpor eni narodni skupnosti v korist druge," so izpostavili v sporočilu za javnost.

Krovni organizaciji slovenske narodne skupnosti v Italiji, Svet slovenskih organizacij (SSO) in Slovenska kulturno-gospodarska zveza (SKGZ) sta izrazili zaskrbljenost zaradi predlogov sprememb državne in deželne zakonodaje, ki ščiti slovensko narodno skupnost v Italiji. Kot so sporočili iz krovnih organizacij, je predlog spremembe zaščitnega zakona jasen poseg za oškodovanje Slovencev v Furlaniji - Julijski krajini in to v najšibkejšem delu manjšine - v Benečiji, Nediških in Terskih dolinah ter Reziji. Skrb vzbujajoč je tudi predlog spremembe deželnega zaščitnega zakona iz leta 2007, ki ga predlaga deželna uprava in predvideva uvedbo posebnega registra za društva, ki delujejo za ovrednotenje jezikovnih različic na Videmskem, so opozorili. Novi register bi po njihovem mnenju ustvaril nova trenja na območju videmske pokrajine, kjer se izvaja zaščitni zakon iz leta 2001, kar bi močno škodovalo slovenski narodni skupnosti. "Če deželna uprava želi pomagati zgoraj omenjenim društvom, lahko to naredi, vendar ne tako, da se sprevrača deželni zaščitni zakon," so dodali.

V krovnih organizacijah opozarjajo, da sta bila oba predloga pripravljena brez posvetovanja s slovensko narodno skupnostjo. Za takšne pravne posege pa je ta korak obvezen, sploh v državi, ki ima dolgo demokratično tradicijo in zaščito jezikovnih ter narodnih manjšin zapisano v ustavi in deželnem statutu, so zapisali v skupnem sporočilu SSO in SKGZ. O upravičenosti takšnih predlogov dvomijo tudi zato, ker zaščitna zakonodaja v marsikaterem delu še vedno ni izpolnjena in ostaja zgolj na papirju. V SSO in SKGZ zato pričakujejo, da bo deželna vlada izpolnila obljubo o srečanju z vladnim podsekretarjem pri notranjem ministru Nicolo Moltenijem, na katerem bi razpravljali o ponovnem sklicu vladnega omizja in rešitvi vprašanja zastopanosti Slovencev v parlamentu. V SSO in SKGZ so še posebej zaskrbljeni, ker gre pri omenjenih predlogih za uvajanje določil, ki bi prizadela sedanjo raven zaščite, zmanjšanje kakovosti zaščite pa je zakonsko prepovedano tako v zaščitnem zakonu iz leta 2001 kot tudi v mednarodnih pogodbah, med drugim osimskem sporazumu. Po njihovem mnenju bi takšne negativne in nesprejemljive posledice prav gotovo prizadele dobrososedske odnose med Italijo in Slovenijo. Krovni organizaciji ob tem pričakujeta, da bo Slovenija odločno posredovala pri italijanskih državnih in deželnih predstavnikih za umik omenjenih predlogov.

Odzval se je tudi Urad vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu. V odgovoru na vprašanje STA so poudarili, da je za Slovenijo kot državo zaščitnico avtohtonih slovenskih narodnih skupnosti v sosednjih državah nesprejemljivo, da nekdo posega v zakon, ki ga je slovenska avtohtona narodna skupnost v Italiji po dolgoletnih prizadevanjih končno dobila leta 2001 in katerega določbe se še danes v celoti ne izpolnjujejo.

"Tokratni pritisk na slovensko manjšino poslanca Novellija ni prvi. Vsekakor je nedopustno, da bi brez sodelovanja predstavnikov slovenske manjšine kakor koli posegali v ta zakon. Predstavniki slovenske manjšine so ta poskus obsodili in zavrnili, v njihovih prizadevanjih jih urad vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu z ministrom Petrom J. Česnikom popolnoma podpira," so še sporočili iz urada vlade.

Ne spreglejte: