Ljubljana, četrtek, 18. julij 2019, 21:36

Kaj bo s Pikalovo novelo?

Osnovna šola Alojzija Šuštarja je tudi ena od šol, ki bi jo nova zakonodaja prizadela
Foto © ARO

Parlamentarni odbor za izobraževanje je za nekaj dni preložil poslansko razpravo in odločanje o noveli zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja. Zakonodajno-pravna služba ima namreč o predlogu precej pomislekov, tudi glede njegove ustavnosti. Čeprav je minister Jernej Pikalo v uvodu seje še vedno izrazil prepričanje, da je naloga Slovenije podpreti javno šolstvo, je navsezadnje pozdravil tudi odločitev, da se preučijo pripombe zakonodajne pravne službe državnega zbora.

Na vprašanje, ali namerava ministrstvo predlagati kakšne spremembe, pa je bil minister Pikalo bolj redkobeseden in je še enkrat ponovil le, da morajo pripombe najprej predvsem proučiti. Je pa predsednik odbora Branislav Rajić v izjavi po sestanku koalicije povedal, da bo ministrstvo po dogovoru do ponedeljka pripravilo dopolnila, s katerimi bi odgovorilo na pripombe zakonodajno-pravne službe.

Na kar devetih straneh je svoje stališče in pomisleke jasno zapisala parlamentarna zakonodajno pravna služba. Med drugim piše, da predlagatelj z novelo posega bistveno globlje in širše, mestoma predlaga tudi nedosledne spremembe sistema vzgoje in izobraževanja, namesto da bi se držal zgolj ustavne odločbe. Ugotavlja, da predlagana ureditev in pojasnila niso skladna z odločbo ustavnega sodišča, med drugim namreč zakon celo zahteva, da se mora izobraževalni program zasebnih šol programsko razlikovati od izobraževalnega programa javnih šol, torej preprečuje izvajati enake programe kot javne šole, torej krni svobodo. Delitev izobraževalnih programov bi bila lahko sporna z vidika pravice do svobodnega izobraževanja, pa tudi z vidika spodbujanja dejavnega vključevanja posameznikov v demokratično družbo, menijo v zakonodajno pravni službi. Ugotavljajo tudi, da se obseg sredstev v primerjavi z dosedanjim obsegom znižuje, staršem in otrokom se torej poslabšuje pravni položaj, čeprav so pobudniki ustavne presoje upravičeno pričakovali, da se jim bo z izvršitvijo odločbe položaj izboljšal. Prav tako se jim zdi problematično, da zasebna šola ne bi smela zaračunavati šolnine, saj se potem zastavlja vprašanje, ali je še zagotovljen pravno- organizacijski temelj za njeno delovanje. Dilema, kaj so imeli v mislih ustavni sodniki, ko so pisali o razširjenem programu, je večkrat omenjena. V zakonodajno pravni službi poudarjajo, da pojem partikularno obarvanega razširjenega programa, ki ga uporablja odločba, ni enak pojmeu razširjenega programa, ki ga uporablja zakon o osnovni šoli. Razširjeni program po zakonuu o osnovni šoli je namreč širši pojem, ki je sestavljen iz dejavnosti, ki so obvezne in enotno določene za vse šole in jih sofinancira država. Konkretno so to dopolnilni pouk, dodatni pouk, pol ure drugih oblik individualne in skupinske pomoči na oddelek, dve uri interesne dejavnosti na oddelek, program šole v naravi, podaljšano bivanje od prvega do petega razreda ter jutranje varstvo prvega razreda, in iz partikularno obarvanega razširjenega programa, o katerem govori odločba in se nanaša med drugim tudi na izvajanje konfesionalne dejavnosti. Očitek zakonodajne pravne službe, ki ga večkrat preberemo, pa je tudi ta, da predlagatelj marsičesa ne pojasni, denimo tudi tega ne, zakaj se sploh odloči za zmanjšano financiranje razširjenega programa zasebnih osnovnih šol.

Na prihodnje obravnave sprememb financiranja zasebnih osnovnih šol na odboru ne bodo več vabljeni predstavniki zunanje zainteresirane javnosti, saj so lahko svoje mnenje povedali včeraj. Med drugim so ocenili, da ureditev, kot jo trenutno predlaga ministrstvo, ni skladna z odločbo ustavnega sodišča, saj da bo financiranje zasebnih šol zmanjšala, medtem ko je ustavno sodišče zakonodajalcu naložilo, da ga mora zvišati. Poudarili so, da ustavna odločba ne loči med obveznim in razširjenim delom javnega programa, kot to v predlogu dela ministrstvo, pač pa govori le o javnem programu kot celoti, ki ga je treba financirati enako kot v javnih šolah, to je 100-odstotno.

Starši opozarjajo, da je novela neustavna
Starši opozarjajo, da je novela neustavna

Seje odbora se je udeležilo tudi okoli 20 predstavnikov Civilne iniciative Združeni starši. Ti so še pred sejo v izjavi novinarjem povedali, da bi sprejetje trenutno predlagane različice zanje pomenilo tudi do 2,5 krat višjo šolnino. Če npr. trenutno za šolanje otroka na zasebni osnovni šoli plačujejo 50 evrov, bi po novem lahko plačevali tudi 150 evrov, so opozorili. V nadaljevanju posredujemo njihovo izjavo za javnost:

»V civilni iniciativi Združeni starši smo povezali starše vseh zasebnih osnovnih šol in vrtcev, ki izvajajo javni program, skupaj več kot 80 ustanov in 4500 otrok. Glede na današnji sklep seje Odbora za izobraževanje, znanost, šport in mladino v Državnem zboru RS, da se zaradi mnenja Zakonodajno-pravne službe razprava delovnega telesa preloži na ponedeljek s strani koalicije, je jasno, da je zakon slab ter bo sprožil tudi določene neustavne posledice.

Zato pozivamo poslance, naj ob odločanju o predlogu Zakona o spremembi Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja upoštevajo priporočila lastne Zakonodajno-pravne službe ter predlog zakona zavrnejo.

Zakonodajno-pravna služba je namreč potrdila vse skrbi in stališča, ki smo jih podali Združeni starši. Najbolj pereče je, da ZOFVI-L diskriminira otroke staršev v zasebnih šolah, ki izvajajo javni program, saj postavlja diskriminatorni okvir, ki bo preprečil dostop do nedržavnih šol marsikateremu otroku.

Poleg tega je ukinitev financiranja razširjenega programa, ki je integralni del izvajanja javnega programa ukrep, ki lahko vodi v ukinitev programa tudi v javnih šolah, s čimer bomo na koncu na slabšem vsi starši, ne glede na status ustanovitelja šole.

Ministra zato pozivamo, naj odstopi od omenjenega predloga, nov predlog pa pripravi celovito, upoštevajoč vse otroke enako ter v pripravo vključi vso zainteresirano javnost.«

Ne spreglejte: