Ljubljana, nedelja, 21. julij 2019, 11:08

Abanka prodana, kupnina tudi za zmanjšanje zadolženosti

Poslovni prostor Abanke
Foto © www.abanka.si

Slovenski državni holding je v imenu države z Novo KBM podpisal pogodbo o prodaji stoodstotnega deleža Abanke, ki bo zanjo odštela 444 milijonov evrov, in s tem sklenil privatizacijo bank. Po mnenju analitika pri borznoposredniški Lojzeta Kozoleta je država iztržila razmeroma dobro ceno.

Nadzorni svet SDH je soglasje k prodaji Abanke Novi KBM podal v sredo, včeraj pa je sledil še podpis prodajne pogodbe, ko so razkrili tudi vrednost transakcije. Država bo v postopku prodaje prejela 511 milijonov evrov, in sicer iz naslova že izplačanih dividend za lansko poslovno leto 67 milijonov evrov, iz naslova kupnine pa 444 milijonov evrov. Večina, 90 odstotkov kupnine, bo šla za zniževanje javnega dolga, 10 odstotkov pa bo namenjene za demografski rezervni sklad.

Abanka z več kot 1000 zaposlenimi je tretja največja banka v Sloveniji, ki nudi celovite finančne storitve, od klasičnega bančništva do bančno-zavarovalniških storitev. Njeni začetki segajo v leto 1955, danes pa je v 100-odstotni lasti države.

V okviru sanacije in združitve z Banko Celje je država vanjo v letih 2013 in 2014 vložila 781 milijonov evrov. Kot delničarka Abanke je v zadnjih treh letih doslej že prejela 178,3 milijona evrov dividend, poleg kupnine pa je upravičena tudi do zneskov iz naslova prodaje terjatev, ki so bile v sklopu ukrepov za krepitev stabilnosti bank v letu 2014 prenesene na Družbo za upravljanje terjatev bank. V SDH so ocenili, da bodo ti prilivi presegli vrednost ukrepov, ki so bili potrjeni z odločbo Evropske komisije.

Nova KBM je v lasti investicijskih skladov, ki jih upravljajo Apollo Global Management (80 odstotkov) in Evropska banka za obnovo in razvoj (20 odstotkov). Kot kupec je bila izbrana po predložitvi najboljše ponudbe v konkurenčnem postopku prodaje, ki ga je vodil SDH v sodelovanju s finančnim svetovalcem BNP Paribas in pravnim svetovalcem Odvetniško družbo Kavčič, Bračun in partnerji.

Nova KBM in Abanka sta komplementarni banki, ki bosta po združitvi lahko izmenjali in uporabljali najboljše prakse, ki sta jih razvili do sedaj, ter na ta način pridobili pomembno konkurenčno prednost na trgu, ocenjujejo v SDH.

Predsednik uprave SDH Igor Kržan je po podpisu pogodbe povedal, da so s prodajo izpolnili zaveze, ki jih je Slovenija dala Evropski komisiji glede dovoljene državne pomoči. "Podpis pogodbe predstavlja pomemben korak pri prizadevanjih SDH, da uspešno zaključi privatizacijske postopke s pridobitvijo odgovornih in izkušenih investitorjev, ki bodo podprli razvoj gospodarskih družb in njihovo preoblikovanje v uspešnejša in bolj konkurenčna podjetja," je dejal. Kupec bo po njegovih besedah dobil dobro in stabilno banko.

Predsednik uprave Nove KBM John Denhof pa je podpis pogodbe označil za izjemno priložnost, da zgradijo močno, združeno banko, to pa je pozitivno za slovensko gospodarstvo. "Združena banka bo imela boljši dostop do strank v vseh segmentih po vsej državi in bo podpirala konkurenčnost slovenskega bančnega sektorja," je ocenil.

Država bo za Abanko, za katero bo Nova KBM odštela 444 milijonov evrov, iztržila razmeroma dobro ceno, je za STA ocenil analitik pri borznoposredniški družbi Ilirika Lojze Kozole. "Banka je bila glede na tržne razmere in glede na primerljive banke v naši okolici ter glede na to, da je morala biti prodana, prodana za dobro ceno," je dejal Kozole.

Viceguverner Banke Slovenije Jožef Bradeško v sredo na novinarski konferenci, namenjeni predstavitvi poročila o finančni stabilnosti, prodaje Abanke ni želel komentirati. Krčenje števila bank bi bilo sicer po ugotovitvah centralne banke pozitivno. "S konsolidacijo se finančna stabilnost povečuje," je dejal Bradeško. Direktor oddelka za finančno stabilnost in makrobonitetno politiko Tomaž Košak pa je dodal, da je bistveno bolj pomembna kot samo lastništvo kakovost upravljanja banke.

V parlamentarnih strankah so s komentarji objavljeno kupnino za Abanko večinoma zadržani. Najbolj glasni so v Levici, kjer vladi očitajo, da je še zadnjo sistemsko banko v državni lasti prodala za drobiž. Tudi v DeSUS s kupnino niso zadovoljni, saj da se je v njeno sanacijo vložilo bistveno več, kot pa se je zdaj dobilo z njeno prodajo. V LMŠ so zgolj ponovili, da je SDH avtonomen organ, ki je na podlagi zavez danih Evropski komisiji in v skladu s pristojnostmi sprejel odločitev o prodaji Abanke najustreznejšemu kupcu.

S privatizacijo Abanke bodo zanjo prenehale omejitve pri poslovanju, ki jih je Evropska komisija postavila zato, da pred tekmeci na trgu ne bi imela določene prednosti. Kupec, Nova KBM, bo morala pridobiti soglasje Evropske centralne banke, pri kateri ti postopki v povprečju trajajo štiri do pet mesecev. Nova KBM bo morala pridobiti tudi dovoljenje varuha konkurence. Skupaj z Abanko se bo njuna bilančna vsota povzpela na 8,71 milijarde evrov in na približno 22,5-odstotni tržni delež, s čimer se bo približala NLB z 8,81-milijardno bilančno vsoto.

Abanka je v obliki združene banke nastala oktobra 2015. Takrat se je zavihtela na drugo mesto med bankami v Sloveniji, a jo je po privatizaciji in konsolidaciji pripojenih Poštne banke Slovenije in KBS, nekdanje Raiffeisen banke, pod novim lastnikom, skladom Apollo, nato prehitela Nova KBM.

Abanka je v prvem letošnjem četrtletju ustvarila 18,6 milijona evrov čistega dobička, kar je 27 odstotkov manj kot v enakem obdobju lani. Bilančna vsota se je do konca marca povečala za nekaj več kot dva odstotka na 3,8 milijarde evrov.

Ne spreglejte: