Ljubljana, nedelja, 26. maj 2019, 09:29

17. maja bo minilo 150 let od največjega tabora: Praznujmo izpolnjene upe naših prednikov

Piramida v Vižmarjih, foto © Robert Vurušič/BPČ
Zbrani ob taborski piramidi
Foto © Robert Vurušič/BPČ

Maja bo minilo 150 let od vseslovenskega vižmarskega tabora, na katerem se je 17. maja 1869 zbralo približno 30.000 ljudi, ki so v takratnem okolju Avstro-Ogrske monarhije javno izrazili določene želje in potrebe Slovencev. Ob taborski piramidi v Vižmarjah so prejšnjo soboto posadili lipo, osrednja slovesnost ob obletnici pa bo 17. maja.

Slovesnost bo v petek, 17. maja 2019, na nedavnem dogodku pri piramidi v Vižmarjah so o tem spregovorili predsednik in podpredsednica Društva Blaž Potočnikova čitalnica, Brane Kopač in Andreja Bečan ter član organizacijskega odbora pri pripravi tabora Jurij Šilc. V kratkem kulturnem programu so nastopili Katarina Ivančič, Brigita Brajkovič ter Mešani pevski zbor Tacen. Lipo, ki je bila zasajena ob tej priložnosti, je blagoslovil župnik v župniji Ljubljana-Šentvid Ivan Jagodic. Na dogodku sta bila prisotna tudi arhitekt Janez Suhadolc, ki je zrisal spominsko piramido, ki stoji na mestu tabora in organizator prireditve ob 100-letnici vižmarskega tabora Dušan Voglar.

Srce Slovencev je igralo, slišala se je pesem, vzkliki Živela Slovenija!

Bečanova je uvodoma dejala, da je na tem mestu pred 150 leti, »v tem jeziku, z idejo, ki jo danes živimo. Zedinjena Slovenija, samostojna slovenska država. Savska ravan je nudila prostor 30.000 ljudem, ki so prišli z vseh strani dežele Kranjske, Koroške in Primorske«. Nadaljevala je, da so na dogodek prišli z vlakom do Ljubljane nato pa z vozovi skozi Šentvid do Vižmarij. »30 000, kateri so obvestilo o vižmarskem taboru prejeli od ust do ust, preko plakatov in številnih poslanih telegramov. Srce Slovencev je igralo, slišala se je pesem, vzkliki Živela Slovenija! saj so vedeli, da gre zares! Slovenec ni prevzel nemškega jezika, kljub temu, da je stoletja služil avstrijski kroni in povedat je to želel jasno in glasno, na tem mestu, s pogledom na Šmarno goro,« je povedala.

Tudi Slovenci smo želeli v svojem delu napredovati

Šilc je nadaljeval, da če bi Šmarna gora vedela pripovedovati, bi povedala, da so bile na tisto deževno popoldne, 17. maja 1869 izrečene 4 zahteve: »1. dežele, kjer se govori slovensko, se morajo zediniti v eno, v Slovenijo. 2. slovenski jezik mora postati uradni jezik tudi v šolah in na vseh uradih. 3. dovolj je tega, da mora Slovenec hoditi na Dunaj na univerzo, ustanoviti hočemo slovensko univerzo, v Ljubljani. 4. tudi Slovenci smo želeli v svojem delu napredovati, zborovalci so se zato zavzeli za uvedbo podpornih bank za kmetijstvo in obrt.«

Blagoslov lipe
Blagoslov lipe

Spomenik sredi polja je torej opomnik, da se nastajanje Slovenije ni začelo v 20. stoletju, temveč ima veliko globlje korenine

Ivančičeva, ki sodeluje prav tako pri pripravi tabora, je spomnila, da na vižmarski tabor spominja piramida sredi polja. Postavljena je bila ob 100-letnici tabora. Spomenik je zasnoval arhitekt Janez Suhadolc. »Po prvotnih načrtih naj bi piramida v višino merila 18 metrov, a so postavili pol manjšo. Piramida simbolizira trdnost slovenskega naroda, proti vrhu se odpira v cvet, ki ponazarja, kako so se Slovenci hoteli odpreti želji po združitvi. Že leta 1870 so kot spomin na tabor izdelali manjšo piramido, ki pa nikoli ni bila postavljena. Spomenik sredi polja je torej opomnik, da se nastajanje Slovenije ni začelo v 20. stoletju, temveč ima veliko globlje korenine. Piramida je mogočna utrdba, ki nas spodbuja, da ostajamo strumni v slovenski kulturi saj je potovala iz roda v rod v neugodnih časih in preživela. Ni le preživela, temveč se je tudi prekalila. Slovenci se s tem nikoli nismo pretirano in odkrito bahali. Prav pa je, da se tega spomnimo z odmevnimi dogodki,« je povedala.

Praznujmo izpolnjene upe naših prednikov…. Imam svojo deželo Slovenijo na katero sem ponosen!

Kopač je ob sklepu slovesnosti vse v v imenu društva Blaž Potočnikova čitalnica povabil, da se v petek, 17. maja ob 19.30 na ploščadi pred OŠ Vižmarje-Brod udeležijo slovesnosti, ki poteka pod častnim pokroviteljstvom predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja. Slednjemu se je zahvalil za izkazano čast. »V praznovanje 150-letnice vižmarskega tabora so se vključile številne institucije Četrtne skupnosti Šentvid. Vse osnovne šole, obe srednji šoli, KULT 316, Etnološko društvo Vižmarje, Kulturno društvo Tacen, Turistično društvo Tacen, Turistično društvo Dravlje, Planinsko društvo Šmarna gora, gasilska društva in še bi lahko naštevali. Kot pa se spodobi, nad nami bedijo in nas povezujejo zaposleni na Četrtni skupnosti Šentvid,« je povedal Kopač ter sklenil s z besedami: »Praznujmo izpolnjene upe naših prednikov…. Imam svojo deželo Slovenijo na katero sem ponosen!«

Vir: Društvo BPČ

Ne spreglejte: