Ljubljana, ponedeljek, 22. april 2019, 16:56

Sadjar Mužinčič: To zame ni nobena odškodnina, to je miloščina!

Sadovnjak v cvetju
Foto © KIS

"Za odškodnino dobimo 200 evrov v desetih letih. To je 20 evrov na leto. To je tako malo, da skoraj ni vredno razmišljati o tem."

Država si bo za deset let in brez posebnih privolitev vzela ozemlje, kjer je postavila tehnične ovire. Služnost si bo zagotovila na skoraj 300 parcelah. Lastnikom bo izplačala odškodnino, zanjo naj bi letno namenila 22 tisoč evrov. Kot smo poročali v minulem tednu, so nekateri kmetje iz Pomurja že dobili odločbo, v kateri jim država ponuja od 20 do 50 evrov. Da je to žalostno nizek znesek, je prepričan sadjar Franc Mužinčič. Za primerjavo povejmo, da je ograja do maja lani davkoplačevalce stala 14 milijonov evrov.

Franc Mužinčič se ukvarja s sadjarstvom. Kot nam je povedal, ga v trenutni situaciji najbolj moti to, da če želi v svoj sadovnjak, ki je na slovenski strani, mora po ključ na mejni prehod in ga tja tudi vrniti. Ovir je še več. V poletnih mesecih, ko je vročina, mora škropiti ponoči. Kaj je moteče? »Ponoči ob dveh ali treh moram na mejni prehod po ključ in ga tja tudi vrniti. Zemlja je na slovenskem, jaz sem Slovenec in to je velika ovira.«

Sogovornik je opozoril, da zaradi ograje nastaja finančna škoda. »Zaradi tega nam manjka najmanj 30 sadik. Če to pomnožite, je v enem letu že lep pridelek določene višine.«

Mužinčič je jasen, da ograja v okolici mejnega prehoda sploh ni primerna, ker se migranti temu izogibajo. Mejo namreč prečkajo po hribih in stranskih cestah. Kritičen je tudi do višine tako imenovane odškodnine. »Za odškodnino dobimo 200 evrov v desetih letih. To je 20 evrov na leto. To je tako malo, da skoraj ni vredno razmišljati o tem. To zame ni nobena odškodnina, to je miloščina - kot da se nekdo iz nekoga norčuje, ga izigrava.«

Z vprašanjem o višini odškodnine smo se obrnili na ministrstvo za notranje zadeve. Zapisali so, da je »višina odškodnine določena korektno in skrbno ter da ni okoliščin, ki bi spremenile upoštevane parametre«. Poslali so nam precej obširen odgovor, ki ga lahko v celoti preberete na naši spletni strani.

Odgovor ministrstva za notranje zadeve

Spoštovani,

Zakon o nadzoru državne meje določa, da policija sme postaviti, namestiti in uporabljati tehnična ali druga sredstva, kot so varovalna ograja ali druga tehnična ovira ali druga sredstva za preprečevanje nedovoljenega prehajanja državne meje, za opravljanje nadzora državne meje in preprečevanje nedovoljenega prehajanja državne meje. Za uspešno izvedbo teh nalog in nalog, predpisanih s pravnim redom EU, policisti lahko uporabljajo zemljišča in vodne površine ne glede na lastništvo, pri čemer morajo lastniki in posestniki policiji omogočiti prost dostop in gibanje za nemoteno opravljanje nalog nadzora državne meje. Za vzdrževanje javnega reda in obvladovanje migrantskega toka konec leta 2015 so bili sprejeti določeni ukrepi, med njimi tudi postavitev začasnih tehničnih ovir za varovanje zunanje schengenske meje.

Ker se s postavitvijo začasnih tehničnih ovir na zemljiščih posega v ustavno pravico lastnine, Zakon o nadzoru državne meje določa:

- upravičenost do nadomestila lastniku ali osebam, ki uporabljajo zemljišče na podlagi druge stvarne pravice vpisane v zemljiško knjigo, ali na podlagi najemne ali zakupne pogodbe in

- omejitev lastninske pravice s služnostjo v javno korist, če je za opravljanje nalog nadzora državne meje, ki se izvaja ob državni meji potrebna trajnejša in nepretrgana uporaba zemljišč, ki otežuje redno rabo zemljišča in traja dlje kot 24 mesecev.

Če je treba za opravljanje nalog nadzora državne meje uporabljati zemljišča tako, da je otežena redna raba zemljišč, in sicer za obdobje daljše od 24 mesecev, je potrebno začeti postopke za omejitev lastninske pravice v javno korist. Javno korist za ustanovitev služnosti in obdobje obremenitve s služnostjo v javno korist ugotovi Vlada RS s sklepom, ki se objavi v Uradnem listu RS, Ministrstvo za notranje zadeve pa je dolžno v šestih mesecih po sprejetju sklepa začeti postopke za ustanovitev služnosti v javno korist. Višina odškodnine se določi za celotno obdobje obremenitve zemljišča s služnostjo v javno korist (10 let) in se izplačuje na letni ravni za preteklo leto. Prve odškodnine bodo izplačane v letu 2020.

Vlada RS je sprejela sklep o ugotovitvi javne koristi za ustanovitev služnosti zaradi opravljanja nalog nadzora državne meje, ki je bil objavljen 18. 7. 2018 v Uradnem listu RS, št. 49/18. S sklepom je bilo določeno, da se služnost v javno korist ustanovi za deset let, in sicer na 2665 parcelah, kjer so bile začasne tehnične ovire v obdobju od 11. 11. 2015 do konca leta 2017 postavljene dlje kot 24 mesecev.

Prva faza postopka je podaja ponudb lastnikom zemljišč za sklenitev pogodbe o ustanovitvi služnosti. Podlaga za določitev odškodnine je cenitev izvedenca. Njena višina je odvisna od dolžine ograje na posamezni parceli, kakovosti posamezne parcele in trase ograje. Cenitve se opravljajo po pravilih stroke in ministrstvo nanje in na določitev višine nima nobenega vpliva. Nekateri lastniki na območju Mejnega prehoda Gibina, ki so prvi prejeli ponudbe, se s ponujeno višino odškodnine niso strinjali in so poslali na ministrstvo skupen dopis s svojimi pripombami. Ministrstvo je pripombe posredovalo cenilcu, ki je določil višino odškodnine, naj se opredeli do navedb v pripombah in če so upravičene, ustrezno korigira izdelane cenitve. Cenilec je pripombe pregledal in odgovoril, da je višina odškodnine določena korektno in skrbno ter da ni okoliščin, ki bi spremenile upoštevane parametre.

Odgovor ministrstva za notranje zadeve

Spoštovani,

Zakon o nadzoru državne meje določa, da policija sme postaviti, namestiti in uporabljati tehnična ali druga sredstva, kot so varovalna ograja ali druga tehnična ovira ali druga sredstva za preprečevanje nedovoljenega prehajanja državne meje, za opravljanje nadzora državne meje in preprečevanje nedovoljenega prehajanja državne meje. Za uspešno izvedbo teh nalog in nalog, predpisanih s pravnim redom EU, policisti lahko uporabljajo zemljišča in vodne površine ne glede na lastništvo, pri čemer morajo lastniki in posestniki policiji omogočiti prost dostop in gibanje za nemoteno opravljanje nalog nadzora državne meje. Za vzdrževanje javnega reda in obvladovanje migrantskega toka konec leta 2015 so bili sprejeti določeni ukrepi, med njimi tudi postavitev začasnih tehničnih ovir za varovanje zunanje schengenske meje.

Ker se s postavitvijo začasnih tehničnih ovir na zemljiščih posega v ustavno pravico lastnine, Zakon o nadzoru državne meje določa:

- upravičenost do nadomestila lastniku ali osebam, ki uporabljajo zemljišče na podlagi druge stvarne pravice vpisane v zemljiško knjigo, ali na podlagi najemne ali zakupne pogodbe in

- omejitev lastninske pravice s služnostjo v javno korist, če je za opravljanje nalog nadzora državne meje, ki se izvaja ob državni meji potrebna trajnejša in nepretrgana uporaba zemljišč, ki otežuje redno rabo zemljišča in traja dlje kot 24 mesecev.

Če je treba za opravljanje nalog nadzora državne meje uporabljati zemljišča tako, da je otežena redna raba zemljišč, in sicer za obdobje daljše od 24 mesecev, je potrebno začeti postopke za omejitev lastninske pravice v javno korist. Javno korist za ustanovitev služnosti in obdobje obremenitve s služnostjo v javno korist ugotovi Vlada RS s sklepom, ki se objavi v Uradnem listu RS, Ministrstvo za notranje zadeve pa je dolžno v šestih mesecih po sprejetju sklepa začeti postopke za ustanovitev služnosti v javno korist. Višina odškodnine se določi za celotno obdobje obremenitve zemljišča s služnostjo v javno korist (10 let) in se izplačuje na letni ravni za preteklo leto. Prve odškodnine bodo izplačane v letu 2020.

Vlada RS je sprejela sklep o ugotovitvi javne koristi za ustanovitev služnosti zaradi opravljanja nalog nadzora državne meje, ki je bil objavljen 18. 7. 2018 v Uradnem listu RS, št. 49/18. S sklepom je bilo določeno, da se služnost v javno korist ustanovi za deset let, in sicer na 2665 parcelah, kjer so bile začasne tehnične ovire v obdobju od 11. 11. 2015 do konca leta 2017 postavljene dlje kot 24 mesecev.

Prva faza postopka je podaja ponudb lastnikom zemljišč za sklenitev pogodbe o ustanovitvi služnosti. Podlaga za določitev odškodnine je cenitev izvedenca. Njena višina je odvisna od dolžine ograje na posamezni parceli, kakovosti posamezne parcele in trase ograje. Cenitve se opravljajo po pravilih stroke in ministrstvo nanje in na določitev višine nima nobenega vpliva. Nekateri lastniki na območju Mejnega prehoda Gibina, ki so prvi prejeli ponudbe, se s ponujeno višino odškodnine niso strinjali in so poslali na ministrstvo skupen dopis s svojimi pripombami. Ministrstvo je pripombe posredovalo cenilcu, ki je določil višino odškodnine, naj se opredeli do navedb v pripombah in če so upravičene, ustrezno korigira izdelane cenitve. Cenilec je pripombe pregledal in odgovoril, da je višina odškodnine določena korektno in skrbno ter da ni okoliščin, ki bi spremenile upoštevane parametre.

Lep pozdrav,

Sabina Langus Boc

Ne spreglejte: