Ljubljana, sreda, 23. oktober 2019, 09:39

Poljski šok: čudovita Čenstohova, pekel Auschwitza in vzpon k Usmiljenemu srcu

, foto © Rok Mihevc
Kip sv. Janeza Pavla II
Foto © Rok Mihevc

Lepo je romati, ker romar ima cilj. O vtisih z romanja na Poljsko smo prisluhnili v oddaji Petkov večer, ki jo je pripravila Alenka Žibert. V članku pa se bomo s fotografijami sprehodili po pestrem in bogatem programu.

Shombathely – kraj rojstva sv. Martina

Romarska pot je urejena v spomin velikemu svetniku evropskega krščanstva, svetemu Martinu, ki je bil leta 316 rojen v tem mestu. Da bi tudi drugim pokazal, kako pomembno je sočutje z revnimi in padlimi, je kot vojak polovico svojega ogrinjala predal beraču. Ko je zapustil vojaško kariero, je razglašal vero, organiziral krščanske skupnosti in ustanovil samostan. Priljubljen je bil zaradi svoje skromnosti in neposrednosti .

Čenstohova in ikona »Črne Marije«

Mesto je poznano po samostanu Jasna Góra v katerem hranijo ikono Črne Marije. Vsako leto v svetišče poromajo milijoni ljudi z vsega sveta. Papež Frančišek Čenstohovo imenuje »duhovna prestolnica države«. »Če je Čenstohova v srcu Poljske, pomeni da ima Poljska materinsko srce; pomeni, da vsak življenjski utrip udari skupaj z utripom Božje Matere. Njej navadno zaupate vse: preteklost, sedanjost, prihodnost, veselje in bridkosti vašega osebnega življenja in življenja vaše ljubljene dežele. In to je zelo lepo,« pravi papež. Romarji smo prisostvovali tudi slovesnemu zapiranju ikone.

Ikona Črne Marije v Čenstohovi
Ikona Črne Marije v Čenstohovi

Auschwitz – kaj vse je sposoben človek

Auschwitz je bilo nemško koncentracijsko taborišče med drugo svetovno vojno in taborišča so bila glavni element nacistov v pripravah na holokavst, ki je terjal do 1,6 milijonov žrtev, od katerih je bilo največ Judov in političnih zapornikov. Na tem kraju se posameznik zgrozi nad krutostjo človeškega rodu in se zave, da se takšna grozljiva zgodba nikoli več ne bi smela ponoviti. A se lahko, danes v še hujši obliki, nas je opozoril vodič, ki nas je rahločutno vodil do občutij, da so bili tu ljudje, prav takšni, kakršni smo sami, s sanjami, čustvi in družinami...Tu sta umrla tudi dva znana svetnika: sv. Maksimilijan Kolbe, poljski minorit, ki je dal svoje življenje v zameno za nekega očeta in Edith Stein, nemška judinja in filozofinja, ki se je spreobrnila v krščanstvo in postala redovnica v redu bosonogih karmeličank.

Center sv. Janeza Pavla II. in čudoviti mozaiki našega rojaka

Geslo centra »Ne bojte se!« so vzeli po znamenitih besedah Svetega očeta, želi pa ustvariti majhno "mesto v mestu", ki bo gostilo konference in sprejemalo romarje, namenjeno je ohranjanju spomina na življenje in nauk nekdanjega papeža. Osrednja znamenitost svetišča je kapela z relikvijami Janeza Pavla II., kjer je v kristalni posodi shranjena steklenička njegove krvi, ter veličastni mozaiki p. Marka Ivana Rupnika na temo Božjega usmiljenja.

Svetišče Božjega usmiljenja v Łagiewnikih

Samostan v katerem je sv. Favstina Kowalska živela več kot pet let in kjer hranijo njene relikvije, je danes skupaj z ostalimi novimi zgradbami poznan kot Svetišče Božjega usmiljenja. Tu so se nastanile sestre Kongregacije Božje Matere usmiljenja skupaj z dekleti, ki so potrebovale moralno prenovo. Sestrska vzgoja deklet je temeljila na spoštovanju človeškega dostojanstva in ohranjanju krščanskih krepostih. Med 2. svetovno vojno so sestre samostan odprle za begunce in ljudi, ki so želeli obiskati grob sestre Favstine, saj se je sloves o njeni svetosti skupaj s čaščenjem Božjega usmiljenja močno širil. Vanjo je prihajal molit tudi mladi Karol Wojtyła, ko je delal v bližnji kemični tovarni.

Krakov – kraljevsko mesto

Velja za enega najpomembnejših kulturnih spomenikov na svetu, v mestu je papež tudi opravljal škofovsko službo in upravičeno velja za eno najlepših mest Evrope. Skozi staro mestno jedro smo se sprehodili do trga Rynek in slavne pokrite tržnice Sukenice. V čudoviti Marijini cerkvi smo občudovali največji leseni gotski oltar v srednji Evropi, na griču Vavel pa si od zunaj ogledali katedralo z grobovi poljskih kraljev.

Vadovice – rojstni kraj Svetega očeta

Gre za majhno mesto z okoli 20.000 prebivalci, 18. maja leta 1920 pa se je tu rodil Karol Jozef Wojtyla. Poleg ljubeče vzgoje, ki je je bil deležen v družini, so na oblikovanje Karlovega značaja pomembno vplivale še tri ustanove: cerkev, šola in gledališče. Že leta 1984 so v nekdanjem stanovanju Wojtylovih uredili čudovit in navdihujoč muzej. Na 1.200 kvadratnih metrih si je na multimedijski razstavi mogoče ogledati številne predmete, med drugim tudi pištolo, s katero je atentator Ali Agca maja leta 1981 na Trgu sv. Petra streljal na tedanjega papeža in ga hudo ranil.

Wieliczka– najveličastnejši rudnik na svetu

Rudnik soli je eden izmed najbolj dragocenih spomenikov kulturne in naravne dediščine na Poljskem. S svojimi devetimi nadstropji doseže globino 327 metrov in vsebuje okrog 300 km rudniških rovov. Do njih smo se spustili po 378 stopnicah v globino 67 metrov. Ogledali smo si romarsko pot, ki priča o pobožnosti rudarjev, ki so tu delali. Rudarji so tukaj ustvarili izjemne podzemne kapelice, kamor so se zatekali k molitvi, ki jim je dajala moč, da so se lahko soočali z izzivi težkega in nevarnega dela v podzemlju.

Organizator in duhovni voditelj, župnik Martin Golob, je romanje ocenil kot duhovno-romarsko-kulturno-medgeneracijsko bogatega. »Bilo je pravo razmerje vsega in izkušnja je bila čudovita. Povezovali so nas vera, cilj in pot, doživeli smo eno najlepših romanj. Občudujem Čenstohovsko Mater Božjo, odpiranje in zapiranje ikone. V Auschwitzu smo videli kako zna biti človek krut in kaj se zgodi, ko človek odrine Boga. Želel sem seznaniti romarje s tem, kako velikega papeža smo imeli, ki je bil tudi meni zgled. Dotaknili smo se Maksimiljana Kolbeja, srečali z Usmiljenim Jezusom in Favstino Kowalsko. Doživeli smo tudi čudovito vzdušje v mestu Krakov, ki ima čudovit vonj po kulturi in življenju. Resnično smo doživeli barvitost kontrastov duhovne Poljske in bil je res tak duhovno-srčni šok in dobra šola za vse. Bili smo kar malo zasanjani v teh doživetij. Eno veliko doživetje je bilo zreti v mogočne mozaike patra Ivana Rupnika, ko ti vzame sapo in sami vabijo k meditaciji. Dovolj je, da se usedeš in prepustiš barvam, podobam. Kot bi se samo Sveto pismo ponujalo, odpiralo in se ti razlagalo. Kot da ti spregovori Bog.«


Viri: wikipedia.si, druzina.si, mirenski-grad.si

Ne spreglejte: