Ljubljana, sobota, 25. maj 2019, 01:07

Kdo je pokasiral razliko?

Razlika med odkupnimi in prodajnimi cenami govejega mesa, foto © ARO, stat.si
Slovensko meso?
Foto © Administrator

"Imamo na voljo odlično orodje sheme Izbrana kakovost Slovenija, ki pa bo morala ob tem odgovoriti še vsaj na eno vprašanje. Kako pošteno pristopiti k razdelitvi maloprodajne cene govejega mesa v verigi vse do rejca..."

Minuli teden je Statistični urad objavil podrobnejše podatke o indeksih cen življenjskih potrebščin ki že vsebujejo podatke za letošnji januar. Seveda je ob robu afere "poljsko meso" zanimivo pogledati, kako so se v zadnjem desetletju gibale cene govejega mesa, tako odkupne kot tudi maloprodajne.

Podatki so zanimivi. Statistika namreč kaže, da se je zadnji opaznejši dvig odkupnih cen govejega mesa zgodil po letu 2011, dosegel svoj vrh v začetku leta 2013, potem pa so v slabih štirih mesecih cene padle na današnjo raven. Dvigu v letu 2012 in prvih mesecih 2013 naj bi botrovale špekulacije na svetovnem trgu z žiti, zadnjih šest let pa slovenski kmetje za odkupljeno pitano govedo iztržijo približno enako ceno

Leto 2018: 10 do 12 odstotkov višje drobno-prodajne cene govedine

Na drugi strani v lanskem letu, torej letu 2018, statistika beleži občuten skok drobno-prodajnih cen govedine v trgovinah. Te so se dvignile za 10 do 12 odstotkov, grosisti in trgovci pa so ta 10 odstotni dvig maloprodajnih cen govejega mesa opravičevali z razmerami na evropskem trgu govedine, zvišanjem cen krme in energentov.

V Sloveniji verjetno ni junaka, ki bi lahko povedal, kdo v prehranski verigi in v kolikšni meri si je razdelil teh 10 odstotkov povišanja drobno-prodajnih cen govejega mesa, jasno pa je, da rejci od tega niso imeli (skoraj) nič, če posebej če upoštevamo sezonska nihanja in predvsem inflacijo.

Dr. Stane Kavčič: Rejci nimajo pravzaprav nobene pogajalske moči

"Ta razkorak zelo jasno kaže, kdo ima na slovenskem trgu škarje in platno v svojih rokah in da rejci nimajo pravzaprav nobene pogajalske moči," pravi agrarni ekonomist prof. dr. Stane Kavčič. "Edini njihov izhod je da živali ponudijo v izvoz in pri tem poskušajo doseči malo boljšo ceno. Če namreč na slovenskem trgu ni dovolj ponudbe slovenske govedine po nizkih cenah, takrat je ta navidezen primanjkljaj vedno mogoče zapolniti na EU trgu, kot pa se je izkazalo prav pri zadnji "aferi", pa je ponavadi lahko vprašljivo, kakšne kakovosti je to uvoženo meso."

dr. Stane Kavčič
dr. Stane Kavčič

Kavčič sicer opozarja, da na strani odkupnih cen govedine sicer beležimo rahla sezonska nihanja, ki pa niso tako izrazita kot na drugih EU trgih, če pa upoštevamo inflacijo so odkupne cene, ki jih prejmejo rejci celo padle. "Za razliko od tega statistika beleži precej moča, približno 10 odstotni dvig drobno-prodajnih cen govejega mesa v minulem letu in navkljub temu, da se odkupne cene niso bistveno spreminjale, se je ta podražitev ustalila in so cene ostale na isti ravni skozi celo leto," še analizira dr. Stane Kavčič.

Kaj se bo zgodilo do velike noči?

Zelo težko je špekulirati, kako se bo na dolgi rok odvilo obnašanje potrošnikov. Po umirjanju afere "poljsko meso" bi na eni strani pričakovali, da bodo postali pozornejši in bodo vsaj nekaj časa brali deklaracije, čeprav resnici na ljubo na predelanih mesnih izdelkih ni mogoče prebrati oznak o izvoru posameznih vrst mesa iz katerega so narejeni. Pričakovati je, da se bo večina, ki je pozorna na to odslej odločala za nakup izdelkov, ki sodijo v shemo kakovosti Izbrana kakovost Slovenija. Slednja namreč zagotavlja, tako pravijo na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, "da ste kupili hrano, ki je bila pridelana in predelana v Sloveniji, je višje kakovosti in je bila dodatno kontrolirana."

Prost pretok (nevarne) hrane (vprašljive kakovosti)?

Na skupnem EU trgu velja prost pretok blaga in so, vsaj tako pravijo v Bruslju, mehanizmi kontrol varnosti hrane zelo uspešni. A kar dobršen del od dvanajst (12) ton poljskega pripravka za kebab, ki se je preko slovenskega distributerja znašlo na slovenskem, hrvaškem in madžarskem trgu, so potrošniki že zaužili. Slovenska Uprava za varno hrano je ob inšpekcijskih nadzorih ugotovila, da je del tega pripravka bil okužen s salmonelo, v nekaterih vzorcih pa so našli v mesu dokajšnje ostanke veterinarskih zdravil. Pri vsem najbolj bode v oči dejstvo, da gre za precejšnje količine mesa, za katerega so poljski organi, brez uradnega pojasnila, odredili razširjen umik.

V Sloveniji prirejeno, naj bo na voljo našim potrošnikom!

Ob dejstvu, da smo z govejim mesom (skoraj) samooskrbni se seveda postavlja vprašanje, kako doseči, da bo to meso prednostno na voljo na našem trgu. Res je, da imamo na voljo odlično orodje sheme Izbrana kakovost Slovenija, ki pa bo morala ob tem odgovoriti še vsaj na eno vprašanje. Kako pošteno pristopiti k razdelitvi maloprodajne cene govejega mesa v verigi vse do rejca, ki govedo po zahtevah te kakovostne sheme redi.

Pošteno plačilo rejcem edino ponuja prehransko varnost

Prav vsakemu med nami je jasno, da je kakovost blaga, še posebej pa hrane, ki je potrošnikom na voljo pod njeno proizvodno ceno, vprašljiva. Z uvozom take hrane se pritisk v največji meri izvaja na rejce, to jasno kažejo že v uvodu omenjeni statistični podatki. In kakšna bi bila pravična odkupna cena za v Sloveniji prirejeno goveje meso?

"Na tako vprašanje je težko jasno odgovoriti, ker na to zelo vpliva velikost reje in velikost površin, ki jih ima posamezno kmetijsko gospodarstvo," pravi dr. Stane Kavčič in dodaja, "mislim da bi bila sprejemljiva cena nekje med 3.80 in 4.00 EUR za kilogram klavnih polovic govedine."

Ta bi po njegovih besedah omogočala rentabilnost v primerih večjih rej pitancev, v primeru ekstenzivnih rej pa samo v primeru tistih kmetij, ki gospodarijo na večjih površinah in izgubo pokrivajo s proračunskimi plačili.

Vabljeni da prisluhnete celotnemu pogovoru z prof dr. Stanetom Kavčičem na začetku današnje nedeljske kmetijske oddaje.

Ne spreglejte: