Ljubljana, sobota, 25. maj 2019, 01:07

Uvedba podčrtaja? Pravopis ne nastane čez noč ali po volji ene osebe

Slovenski pravopis
Foto © www.zrc-sazu.si/pravopis

V četrtek smo poročali, da je Ministrstvo za delo, družino, socialen zadeve in enake možnosti objavilo Smernice za spolno občutljivo rabo jezika, ki med inovativnimi pristopi za izražanje vključenosti vseh družbenih spolov uveljavlja podčrtaj. Prejeli smo odgovor soavtorice teh smernic dr. Helene Dobrovoljc.

Smernice za spolno občutljivo rabo jezika ne odražajo nujno uradnega stališča institucij, v katerih so zaposleni.

Dr. Helena Dobrovoljc, ki je zaposlena na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša in je tudi vodja delovne skupine za pripravo novega pravopisnega priročnika, nam je pojasnila, da so Smernice nastale predvsem na pobudo prevajalcev iz Luksemburga, ki se pri svojem delu srečujejo z različnimi jezikovnimi praksami in ki jih želijo v verodostojni obliki na sprejemljiv in za naše razmere neprovokativen način prenesti v slovenski jezik.

Podčrtaj je v smernicah omenjen kot ena od inovativnih, torej ne tradicionalno uveljavljenih oblik.

V zvezi z našo zaskrbljenostjo, ali nam bo ta podčrtaj vsiljen z novim pravopisom, kar bi otežilo razumevanje besedila, je pojasnila, da pravopis ne nastane čez noč in tudi ne po volji ene osebe.

V preteklosti smo že bili priča neuspešnim reformam, ki niso bile usklajene v stroki. Na primer pravopis je leta 1962 uzakonil zapis bravec, ki ga je pišoča javnost zavrnila in odreči so se mu morali tudi pravopisci.

Tudi zaradi takih izkušenj je pravopis po svoji naravi konservativen priročnik: načeloma sprejema inovacije po uveljavitvi in ustalitvi v širši družbeni skupnosti.

Mi pa dodajamo, da ne moremo mimo dejstva, da podčrtaj pri svojem pisanju uporabljajo ožje skupine ljudi, npr. Legebitra. (V tem smislu je zanimiv zadnji članek na portalu domovina.je.)

Na Radiu Ognjišče smo že večkrat opozorili, da gre pri tovrstnih rešitvah za ideološko poseganje v jezikovni sistem. Nenazadnje so tudi zagovorniki izmenične rabe ženskega in moškega spola kot nevtralnega v notranjih aktih nekaterih fakultet priznali, da gre za politično-ideološko odločitev.

Na vprašanja, ki jih sproža podčrtaj, bomo z jezikoslovci v prihodnje poskušali odgovoriti v eni od naših pogovornih oddaj.

Prejšnji članek najdete na tej povezavi.

Ne spreglejte: