Ljubljana, nedelja, 15. september 2019, 22:30

Nekoč nad svoje ljudi z revolucijo, danes s Černobilom

Pretekli teden nam je prinesel vrsto dogodkov, ki prikazujejo globinsko stanje celotne slovenske družbe. Z veseljem bi uporabil le izraz slovenske države ali celo samo oblastne elite, a se bojim, da s tem ne bi zajeli vsega.


Vlada in pravice vsakega državljana

Leto delovanja Šarčeve vlade je več medijev pospremili z ugodnimi ocenami, čeprav Vlada ni storila še nobenih za državljane ključnih projektov: zdravstva, pokojninske reforme, pač pa se je ukvarjala z obrobnimi zadevami in problemi njenih članov. Nadaljuje prakso, da ozadja v nasledstvu bivših totalitarnih sil ropajo državljane, zavlačujejo izvedbo projektov kot je karavanški predor, drugi tir in podobno na račun davkoplačevalcev. Predsednik vlade je sicer katoličan in je o svoji veri govoril pred volitvami, zdaj njegov odnos do Cerkve pogosto kaže temu nasprotno podobo. Kot drugi taki slovenski politiki se sicer slika s papežem, a njegova vlada nadaljuje prakso proticerkvenih politikov, ki vse versko in povezano s Cerkvijo odstranjujejo ali celo skušajo izbrisati iz javnosti.


Okupatorji in osvoboditelji

Minulo nedeljo so se zgodaj zjutraj pri spominskem obeležju v Gdansku na Poljskem, kjer se je 1. septembra 1939 začela druga svetovna vojna, poklonili žrtvam največje morije v zgodovini človeštva. Žrtvam so se poklonili tudi v mestecu Wielun. Osrednja žalna slovesnost je potekala v Varšávi, kjer je bil tudi naš predsednik Pahor. Pri nas v Sloveniji posebnih dogodkov ni bilo. Me je pa presenetilo prižiganje večnega ognja ob spomeniku ruskim in sovjetskim vojakom na ljubljanskih Žalah. Spoštljiv poklon vojakom, ki so padli na naših tleh, je povsem na mestu. A nekaj me je zmotilo. Septembra pred osemdesetimi leti sta Poljsko okupirala Hitlerjev Wehrmacht in Stalinova Rdeča armada. So organizatorji dogodka na Žalah to vedeli? So načrtno izbrali ta dan? Kaj so želeli s tem sporočiti? Ko sem pozneje prebral, kaj je na Žalah povedal predstavnik ruske dume, sem bil presenečen. Opomnil je na nedopustnost potvarjanja zgodovine in dodal, da nam je zgodovina dana zato, da se iz nje učimo.


Živimo v deželi Absurdistan?

Ameriški astronavt Harrison Schmitt je 7. decembra leta 1972 s poleta na Luno poslal na Zemljo prelepo barvno fotografijo našega planeta. Slika je prišla, pod imenom »Modra frnikula«, v svetovno zgodovino; na njej je bilo lepo videti, kako lebdi ta sredi kot noč temnega vesolja. Ta »modra frnikula« je domovina človeštva; naša bližnja soseda Venera in Mars sta oddaljena 39 oziroma 55 milijonov kilometrov in sta nenaseljena. Ob tej fotografiji so se mnogi razumni ljudje vprašali, ali je z Zemljani, torej z nami, umsko in moralno vse tako, kot bi moralo biti, saj se človeštvo sicer ne bi tako neodgovorno obnašalo do svojega življenjskega prostora in življenjskega prostora prihodnjih rodov.


Resnica o zgodbi, v kateri bi morala imeti glavno besedo glasba

Pred dnevi smo na radio Ognjišče prejeli protestno pismo primorskih duhovnikov ob odstranitvi imena skladatelja in duhovnika Vinka Vodopivca s pročelja Glasbene šole Ajdovščina. Iz čiste novinarske nuje in dolžnosti do poslušalcev, smo želeli predstaviti zgodbo v celoti.


»Tudi moj davkoplačevski denar odteka v bolnišnice, kjer izvajajo splave...«

V naše kraje preko spletnih medijev prihajajo novice o delovanju za življenje, ki ga izvajajo v ZDA mnoge organizacije in posamezniki, ki verjamejo, da je človek človek vse od spočetja naprej in potemtakem vreden zaščite, nege in ljubezni.


Je turizem v Ljubljani ušel z vrvice?

Poletne počitnice se počasi končujejo, s tem pa tudi poletna turistična sezona. To za Ljubljano v prihodnjih mesecih pomeni nekaj manj turistov, vendar padec ne bo prehud, saj naša prestolnica z načrtovanimi aktivnostmi privablja tuje obiskovalce skozi vse leto. Za rast števila prihodov in nočitev, ki v zadnjem obdobju leto za letom beleži rekorde, si prizadevajo tako mestne oblasti kot ponudniki turističnih storitev. Predstavniki obojih sicer že leta poudarjajo, da si želijo gojiti butični turizem, hkrati pa privabiti predvsem goste, ki porabijo več. Pa jim to res uspeva?


S partizani čez poletje

V letošnjem poletju sem med drugim prebral dve knjigi. Ena me je popeljala s pomočjo novozelandskega kirurga Rogersa v čas druge svetovne vojne med partizane. Druga, menda najbolj brana v tem poletju, Belo se pere na devetdeset, od novinarke Bronje Žakelj, pa v čas generacij po drugi svetovni vojni. Slednja sicer nima neposredne zveze s partizanstvom, je pa v bistvu odmev neke kulture, ki je bila sistematično zgrajena na partizanski mitologiji in razrednem sovraštvu.


Koliko smo vredni Prekmurci?

Praznujemo sto let, odkar je Prekmurje del domovine Slovenije in od kar nas mostovi, ljudje in skupna zgodovina povezujejo z matičnim slovenskim narodom. No ne moremo mimo grenkega priokusa, ki se prikrade v naše nasmejane obraze, ko pomislimo na način, kako se na proslavo pripravlja in gleda iz slovenskega varnega središča in kako se še zmeraj znova dogaja, da si manj cenjen ker gučijš a ne govoriš…


Judeževi denarci

Že pred sobotnim protestom kmetov v Velikih Laščah, ki ga je Sindikat kmetov pripravil zaradi prenamnožitve zveri in posledično nemogočih razmer za rejo živine, je v medijih vse pogosteje zaslediti komentarje, da so napadi zveri postali preveč medijsko izpostavljeni in bi bilo bolje, da bi se težave reševalo umirjeno, proč od oči oziroma pritiska javnosti.


Novejše novice | Starejše novice