Ljubljana, ponedeljek, 17. junij 2019, 13:05

Okrogla miza Kaj je dom? v Baragovem zavodu v Novem mestu

Udeležnci posveta, foto © Saša Eržen, Slovenska karitas
0:00
0:00
Udeležnci posveta
Foto © Saša Eržen, Slovenska karitas

V torek je potekala že tretja okrogla miza na temo migracij in razvoja v okviru projekta ozaveščanja MIND, ki ga izvaja Slovenska karitas ob podpori Evropske unije in Ministrstva za zunanje zadeve. Z ozaveščanjem skušajo spodbuditi razmislek in širše razumevanje, zakaj so nekateri ljudje prisiljeni zapustiti svoj dom. Na Slovenski karitas pri tem izhajajo iz dolgoletnih izkušenj in spoznanj pri razvojni pomoči v Afriki in na Balkanu ter pomoči žrtvam trgovine z ljudi.

»Tudi Slovenci smo migranti. V preteklosti in še danes vsako leto Slovenijo zapusti več kot 8000 Slovencev, vsako leto v Slovenijo pride 12.000 tujcev. Vsak begunec bi raje ostal doma, a je pot neizogibna, če doma divjajo vojne, lakota, naravne nesreče, slabi pogoji za življenje,« je uvodoma spregovoril generalni tajnik Slovenske karitas Cveto Uršič.

»V okviru projekta MIND bomo pripravili še več okroglih miz po različnih krajih Slovenije, fotografske razstave, delavnice za mlade, solidarnostne teke, apelirali pa bomo tudi na politike, da bi več sredstev vlagali v razvoj držav v razvoju,« je akcijo predstavila koordinatorica na Slovenski karitas Saša Eržen. »Cilj akcije je ustvariti širše razumevanje, zakaj se morajo nekateri ljudje preseliti iz enega kraja v drugega, npr. zaradi konfliktov (vojn, nasilja, ker iščejo mir), posledic podnebnih sprememb in skrajne revščine, ali pa tudi zaradi drugih osebnih razlogov, kot na primer ljubezni, iskanje boljšega življenja, službe ipd.« Zbrane je povabila, da sledijo projektu na FB Skupni dom, Instagramu skupnidom in twiterju ter kadarkoli doživijo kaj lepega in jih spominja na dom, v svoji objavi na družbenih omrežjih uporabijo #whatishome«.

Irma Šinkovec z Ministrstva za zunanje zadeve je povedala, da Slovenija na begunsko in migrantsko problematiko reagira doma in v okviru mednarodnega razvojnega sodelovanja in humanitarne pomoči. Podpirajo projekte organizacij, med njimi tudi Karitas, ki pomagajo ljudem v državah v razvoju, da bi lahko dostojneje preživeli in jim ne bi bilo potrebno zapuščati doma. Predstavila je tudi cilje trajnostnega razvoja o katerih ozavešča tudi projekt MIND.

Jana Lampe ob spremljanju razvojnih in humanitarnih projektov s področja oskrbe z vodo in hrano ter zdravstva in šolstva ter omogočanja dela, ki jih Slovenska karitas izvaja v Afriki in na Balkanu tudi ob podpori Ministrstva za zunanje zadeve RS, vidi mnoge stiske ljudi, tudi katere jih prisilijo, da zapustijo svoj dom. »Da bi zmanjšali prisilne migracije, so potrebne rešitve predvsem na globalni ravni. Potrebno je vzpostaviti mir, ustaviti trgovino z orožjem in z ljudmi, ustaviti korupcijo, omiliti podnebne spremembe. Hkrati pa je na ravni posameznih držav in revnih lokalnih skupnosti potrebno vlagati v razvoj ter ustvariti pogoje za delo in dostojno preživetje vseh revnih prebivalcev s podporo s sredstvi in prenosom znanj in veščin ter okolju prijaznih tehnologij, da se bodo ti ljudje lahko razvijali v svojem domačem okolju, ki ga jim tako ne bo potrebno zapuščati, razen če si tega zares ne želijo.«

Karel Bolčina, župnik v Italiji v Štandrežu pri Gorici in škofov vikar za Slovence v Italiji je poudaril, da nihče ne gre od doma, če za to nima potrebe. Cerkev poskuša biti zvesta temu, kar prosi papež Frančišek, Cerkev naj bo kakor v bolnišnici prva pomoč, torej prva vrata na katera potrkajo tujci, ko pridejo na naše ozemlje, če potrebujejo pomoč, nato pa se mora v pomoč vključiti tudi država. V Italiji država trenutno skrbi za 35.881 tujih oseb in jih uvaja v evropski način življenja. Novice je potrebno preverjati, ne verjeti vsega. Bolčina je povedal, da se nam teh oseb ni potrebno bati, če nimamo slabe vesti, če smo sami dovolj trdni in če imamo v sebi zdrave korenine in se zavedamo svoje lastne istovetnosti nas ne bo uničil ne tuj ne domač vihar.

Vael Hanuna, sin Slovenke in Palestinskega begunca iz Sirije je bil rojen in svojo mladost preživel v Siriji, sedaj pa že 30 let živi v Sloveniji: »Sprejetost, odprtost ljudi in vključevanje v družbo je ključno za ljudi, ki pridejo iz druge države, da lahko zaživijo v novi. Integracija mora biti obojestranska, ne moremo pa govoriti o asimilaciji, ki je izbris identitete. Nekdo, ki pride se mora integrirati, sprejeti novo družbo, nova pravila, nov jezik, tudi od nas pa je odvisno, da nas ta oseba dobro sprejme. Najtežje je zapustiti dom, če si ga prisiljen zapustiti zaradi vojne.«

S. Slavka Cekuta, 11 let misijonarka v Albaniji, danes prostovoljka Škofijske karitas Novo mesto, kjer pomaga albanskim družinam je pojasnila, da danes v tujino iz Albanije odhajajo predvsem mlade družine in izobraženci, ki si želijo dostojnega življenja, ker tam ni delovnih mest, državi in v sodstvu pa vlada korupcija. Rešitve vidi v politiki, v varnem socialnem sistemu. Albanci v Sloveniji si želijo dostojno delati, zaslužiti za preživetje, želijo si ustvariti prostor v katerem se bodo dobro počutili.

Vir: Slovenska karitas

Ne spreglejte: