Ljubljana, torek, 25. junij 2019, 14:04

Če niti Žiga Turk, kdo, dragi “pravoverni” levičarji, je za vas sploh še sprejemljiv?

Domovina
Foto © Domovina.je

Kako vplivni so v Sloveniji nekateri pravoverni levičarji, ki se borijo proti “ekstremistom” na desnici, je iz dneva v dan bolj jasno. Gre za relativno nepomembne ljudi, ki s svojimi tviti in izjavami na socialnih omrežjih dosegajo na prvi pogled nemogoče stvari.

V enem od zadnjih napadov so se filozof Boris Vezjak, aktivist Domen Savič in novinarka Eugenija Carl spravili na stranko Socialnih demokratov, ker so na okroglo mizo povabili Žigo Turka. Po njihovem mnenju gre namreč za osebo, ki sovražni govor širi in zato na konferenci o svobodi govora nima kaj iskati.

Dogodek je Saviča celo tako prizadel, da je SD poslal “v kur**” (njegove besede, ne moje, predvsem pa zelo izbrane za človeka, ki se bojuje za družbo brez sovražnega govora z visoko stopnjo kulture dialoga). Boris Vezjak pa je na svojem blogu na dolgo in široko razpravljal o tem, zakaj Turk ni primeren sogovornik.

Kdo so ti levičarji in kaj so v življenju takega storili in dosegli, da pol Slovenije trepeta pred njihovimi osebnimi preferencami?

Naslednji dogodek, ki je pokazal celoten domet pravovernih levičarjev, je odstranitev oglasa Zavoda Živim z avtobusov LPP. Domen Savič vse, ki ne delijo istega mnenja kot ga ima sam, diskreditira, blati in poskuša zrušiti. Njegove nestrpnosti imajo očitno dovolj celo pri Twitterju, saj so suspendirali njegov profil. A si je že odprl novega in deluje kot Državljan D.

Nepojmljivo, a ta človek ni uspešen le v svojih oglaševalskih akcijah. Predsednika vlade Marjana Šarca je sprovociral do te mere, da je v izjavi za javnost podjetja posvaril, naj pazijo, kje oglašujejo.

Napadi Saviča in drugih zagrizenih levičarjev na drugače misleče (pa naj bodo to skrajneži ali ne) so iz dneva v dan manj utemeljeni in argumentirani in vedno bolj temeljijo zgolj na njihovih lastnih preferencah. Dejstvu, da jim nekaj ni všeč. Paradoksalno pa so v svojih izjavah marsikdaj bistveno bolj žaljivi in sovražno nastrojeni do drugih (spomnimo se samo zimzelenih “pi** klerokatolibanskih”, ki so zrasle na Savičevem zelniku).

Od kod strah pred njimi?

Najbolj zanimivo pri vsem tem pa je, da se jih vsi bojijo. Zakaj stranka SD opravičuje povabilo Turku na okroglo mizi in zakaj Milan Brglez pojasnjuje, da se večina sogovornikov s Turkom ni strinjala, kar je razvidno iz poročila okrogle mize? Zakaj se branijo z besedami, da je drugače mislečega najlažje prepričati prav v dialogu z njim? Ker je nek zagrizen levičar tvitnil, da mu to ni všeč in jih vse skupaj poslal.. no saj veste kam?!?

Zakaj stranka SD opravičuje izbor Turka na okrogli mizi in zakaj Milan Brglez pojasnjuje, da se večina sogovornikov s Turkom ni strinjala?

Enaka zgodba se je ponavlja v zvezi z odstranitvijo oglasov Zavoda Živim z avtobusov LPP. Oglasi, ki po nobeni logiki niso sporni, so čez noč izginili z avtobusov. Po tednu od odstranitve ne naročnik ne mediji še nismo izvedeli, zakaj je do odstranitve prišlo, a lahko si predstavljamo. Ker je nek zagrizen levičar tako rekel.

Če potegnem črto pod vse dogodke, se samo še bolj sprašujem: kdo so ti levičarji in kaj so v življenju takega storili in dosegli, da pol Slovenije trepeta pred njihovimi osebnimi preferencami? Sploh ni več pomembno, ali so ta stališča legitimna in kulturno izražena. Če pravovernim levičarjem niso všeč, so sovražni govor in jih je treba prepovedati in odstraniti.

Pred njihovimi izpadi ni varen nihče. V svojih izjavah in dejanjih so nekonsistentni in nikoli v naprej ne veš, kakšne volje bodo in koga bodo napadali v naslednji akciji. Zato jih vljudno naprošam, da vsem nam pojasnijo: kdo in kaj pa je za vas sprejemljivo?

Ne spreglejte: