Ljubljana, torek, 19. februar 2019, 03:41

Starajoča Evropa brez otrok se zgraža nad Orbanovo družinsko zakonodajo

V medijskem, družbenem in političnem okolju se zadnje čase vedno bolj širi ideja o samskosti kot o življenjskem stilu. Vedno več jih je, ki si ga izberejo. Revije objavljajo recepte, kako pridemo v petih korakih do srečnega samskega življenja. Zraven sodi tudi ljubezen do samega sebe, ki jo menda začenjamo doživljati, ko se odločimo, kdo smo, in da je to, kar mi želimo, najbolj pomembno.


Država, utemeljena na kulturi, brez kulturnega ministra

Letošnji kulturni praznik je bil nekaj posebnega. Generalno ga je označilo preteklo Cankarjevo leto. Eno njegovih sporočil so bile ravno razlike med resničnim umetnikom in vsemi tistimi, ki se pri nas samo označujejo za velikemu pisatelju najmanj primerljive, če že ne enakovredne umetnike. To, kakšen garač je bil in kako je živel od svojega dela, ne pa državnih subvencij, ob tem puščamo ob strani genijalnost, je šlo mimo njih.


Naš svet je razdvojen nevrotik!

»Veliko več pozornosti bi morali nameniti temu, kar počnemo, ker nam grozi smrtna nevarnost, ki smo jo sami povzročili in je ne moremo več nadzorovati, ker nam je zrasla čez glavo. Naj rečem, da je naš svet razdvojen nevrotik, železna zavesa pa označuje simbolno delitveno črto.«


»Sveta vera bodi vam luč, materni jezik pa ključ do zveličavne narodove omike.« (A. M. Slomšek)

»V veri, ki je najdražja dediščina naših očetov, po besedi svetega Pavla in po Marijini želji: Stojmo! Ne kakor otrok na majavih nogah, ki pri vsakem koraku lahko pade; ne kakor bolnik, ki le s težavo prestavlja noge, v katerih ni moči. Stojmo s trdnimi nogami, kakor hrasti, pripravljeni na sunke vetra od vseh strani! Stojmo, kadar Bog dopušča, da se vaša vera boleče preizkuša! Stojmo, da v neveri grešnega sveta ne utonemo in z zgledom vernega življenja pokažemo, kako je treba svete dobrine uporabljati, da gotovo večne dosežemo! Stojmo v veri v vseh preizkušnjah življenja, kakor je stala Marija v uri najtežje preizkušnje pod križem, na katerem je umiral njen Sin v naše odrešenje!«


Pri predsedniku države o šolstvu

V torek 5. februarja je predsednik države Borut Pahor sklical posvet o »Odgovornosti države za ustanavljanje, delovanje in spremljanje izvajanja programa zasebnih osnovnih šol«. Udeležencem je postavil pet vprašanj v razmislek. Naj razmislimo o konceptu umeščanja zasebnega šolstva v slovenskem prostoru, kje je meja države za ustanavljanje zasebnih šol, kako naj država nadzira zasebne šole, kakšni so sodobni trendi v Evropi in svetu in kako priti do približka najboljšim sistemom.

 


Pred praznikom kulture

Prešernov dan ali slovenski kulturni praznik leta 2019 si bomo verjetno bolj kot po Prešernovih nagrajencih zapomnili po vzporednih kulturniških škandalih, ki pretresajo našo javnost. Skrhani odnosi in tragična smrt na ministrstvu za kulturo, posledična menjava ministra in sekretarjev ter afera s plagiatom Borisa Kobala, so podobo kulture v javnosti spravili čisto na dno. Pravzaprav je tragično, da ničesar krivi nagrajenci, ki jih komisija za podelitev Prešernovih nagrad izpostavlja zaradi njihovega umetniškega dela in širšega odmeva njihovih stvaritev, ne bodo deležni takšnega medijskega odmeva, kot omenjeni dve dejanji, ki vzbujata ogorčenje.


Veselje redovništva

Danes je svečnica. Dan, ko blagoslavljamo in prižigamo sveče kot simbole krščanske vere v Jezusa Kristusa, ki je Luč sveta. Na ta dan škofje zbirajo redovnike in redovnice okrog sebe, z njimi molijo, se pogovorijo, jih podprejo in poživijo medsebojno povezanost.


J'Accuse! – 700.000 nemih krikov nedolžnih

»O pravica, kakšen strašen obup stiska srce!« je pred 121 leti na vso moč kriknil Emile Zola v javnem pismu predsedniku republike, ko si je prizadeval za resnico in pravico nedolžnega, ob krivični dosmrtni obsodbi preganjanega g. Dreyfusa. Ne, ni ga osebno poznal, a vedel je za to preganjanje, kar mu je zadostovalo, da je ravnal plemenito in se postavil v bran žrtvi. Vzel pa si je za moralno dolžnost in svojo pravico, da bo v primeru, da pravosodje ne bo popolnoma korektno opravilo svoje naloge, neumorno govoril o resnici. »Moja dolžnost je govoriti, nočem biti sokriv.« Rekel je, da bi ga v nasprotnem primeru še v nočeh strašila prikazen nedolžnega, ki strahotno trpi zaradi greha, ki ga ni storil. Bravo Zola! Vzgled, vreden posnemanja in trajnega spomina.


Šarec je občutljiv, če mu kdo očita komunistično ideologijo

Tudi na opozicijski strani so bila mnenja deljena, ali je smiselno vlagati ustavno obtožbo proti predsedniku Vlade Marjanu Šarcu zaradi neizvršitve odločbe Ustavnega sodišča. Dvom v smiselnost je temeljil predvsem na realnem pričakovanju, da razen vtisov, ki jih bo pustila razprava v Državnem zboru, ta najbolj zveneč proceduralni manever opozicije ne bo imel učinka. Z vtisi pa je pri nas tako, da jih za večino državljanov oblikujejo dominantni mediji.


Veselo oznanilo za vsak kotiček Slovenije

H koncu gre mesec januar. Do še pred nekaj leti je bil zaznamovan s pobudami v okviru tako imenovanega meseca verskega tiska. Izraz je v današnji internetni dobi že kar malo zastarel, se mi zdi. Ali ne bi bilo bolje in primerneje reči mesec verskih medijev?


Novejše novice | Starejše novice