p. mag. Branko Cestnik
Cestnik: Advent niso božične pesmi, nakupovanje in galone kuhanega vina
| 27.11.2018, 10:15 Rok Mihevc
V oddaji »Spoznanje več predsodek manj« smo gostili mag. Branka Cestnika, ki je bil v preteklem tednu tudi eden od misijonarjev v Novem mestu. Med drugim smo govorili o adventu, kristjanih v javnosti, o strankarski politiki, o primeru Strehovec in nenazadnje o svobodi govora.
Misijoni niso preživela stvar...
Novomeški misijon je bil zelo uspešen, je spodbudno povedal Cestnik, ki ga je razveselilo tudi pravo vzdušje, ki ga mora tak dogodek ustvariti. »Odziv je bil nad pričakovanji, mene osebno pa je najbolj nagovorilo sodelovanje treh župnikov ter njihovo medsebojno prijateljstvo in gorečnost. Misijonar namreč ne more zganjati mestnega misijona, če so mestni župniki vsak v svojem brlogu in tako sem se od njih učil, kako se gradi duhovniško prijateljstvo.«
20-letni fant: Kako se pride v nebesa?
Sprva so bili ljudje malo zadržani, tudi kampanjskega pritiska na spovednice ni bilo, je povedal Cestnik, kljub temu pa lahko rečemo, da ni res, da so misijoni preživela stvar ali da bi morali biti kričavi na ulicah, direktno do ljudi. »Treba pa je vse skupaj prej pripraviti, obvestiti, ljudi prijazno nagovoriti, predstaviti misijonarje... Osnova mora biti oznanjevanje in to na svež način. Vrh misijona zame je bilo vprašanje na okrogli mizi 20-letnega fanta »kako se pride v nebesa?«, ki je lepo povzelo bistvo misijona.«
Ponekod smo božično okrasitev videli že kmalu po 1. novembru, zato se upravičeno postavlja vprašanje, kako naj kristjan v tem svetu sploh še doživi adventni čas. »Zame je adventni čas postni čas, čas hrepenenja, pričakovanja, umiritve, tišine. Žal pa je veseli december valjar potrošniške družbe, ki pod seboj zmelje advent. Ljudje na sveti večer pridejo izčrpani, crknjeni, utrujeni in izpraznjeni od veselega decembra. Naposlušali so se božičnih pesmi v trgovskih centrih, nakupovali so kot zmešani, popili so galone vročega kuhanega vina. Potem pa pride božič in se sprašujejo če bi šli k sveti maši. In ponavadi gredo, »zato, ker je romantično«.« Božič pa doživiš, če doživiš advent in stvari postaviš na pravo mesto, pravi Cestnik. »Božič brez adventa je veseli december, ki že postaja veseli november.«
Od nikogar se ne pričakuje, da je v javnosti agresivni kristjan
Kako biti kristjan v tej družbi je tako svojevrsten izziv, pa tudi zapovedan tabu. »In celo nekateri katoličani so prepričani, da ne smeš biti preveč veren in to v družbi pokazati. Opažam, da si tudi v srednjih šolah sošolci ne povedo, da so verni, pa čeprav je večina bila pri birmi. Gre za dogovorjen, priložnostni in oportuni molk.« Cestnik je tudi v tujini opazil, da je v javnem prostoru prisotno prikrivanje svoje identitete, po njegovem mnenju pa je to sad naše katoliške vzgoje in pritiskov v evropskem miselnem prostoru, da vera ni za javno življenje. »Od nikogar se ne pričakuje, da je agresivni kristjan, ki se dere po ulicah in s cukanjem za rokav spravlja ljudi v cerkev. Ampak, da ko je trenutek, poveš razloge svojega upanja in se takrat ne potegneš nazaj. In videl boš dvoje. Prvič, tvoja vera se bo pojačala in zadovoljen boš sam s sabo in drugič, okolje te bo bolj spoštovalo, ker nimaš dvojnih namenov.«
Oddajo je pripravil in vodil Jože Bartolj.
