Ljubljana, ponedeljek, 22. oktober 2018, 10:34

Duševne motnje v porastu

Duševnost?
Foto © pixabay

Strokovnjaki ob 10. oktobru, dnevu duševnega zdravja, opozarjajo na porast duševnih stisk in motenj. Pri blažjih oblikah si lahko ljudje pomagajo sami, pri težjih pa je potrebna zdravniška pomoč. Pri mladih in otrocih sta v zadnjih letih čedalje bolj razširjeni depresija in tesnoba.

Sodelujoči strokovnjaki pri programu z naslovom Z večjo pismenostjo o duševnem zdravju do obvladovanja motenj razpoloženja (OMRA) so v teh dneh predstavili Vodič po motnjah razpoloženja, ki je že tretja publikacija pri tem programu, namenjena učinkoviti samopomoči. Med drugim navaja simptome, oblike samopomoči, nevladne organizacije za pomoč v stiski in korake do strokovne pomoči. Pred tem so že objavili publikaciji Stres in anksioznost ter Depresija in bipolarna motnja razpoloženja.

Ministrstvo za zdravje se po mnenju Vite Poštuvan iz Slovenskega centra za raziskovanje samomora pri Inštitutu Andreja Marušiča Univerze na Primorskem dobro zaveda razmer na obravnavanem področju, vprašanje pa je, kaj lahko glede na pomanjkanje virov naredi v praksi. Kot je navedla, sicer teče veliko projektov. Na področju preprečevanja samomora med mladimi in drugimi rizičnimi skupinami denimo potekajo večji projekti, kjer se šole vključujejo v preventivo in kjer se ukvarjajo s posamezniki, pri katerih je tveganje za samomor večje.

Ministrstvo po njenem pojasnilu sponzorira tudi druge programe, ki se denimo nanašajo na izostajanje od pouka in na medvrstniško nasilje, njihova skupna točka pa je skrb za duševno zdravje. "Iščejo, kako nasloviti probleme, ki obstajajo," je prepričana. Majhne spremembe po njenih besedah torej zagotovo so. "Res pa je, da ni dolgoročnega zagotovila, da bi se projekti lahko izvajali dlje časa, denimo deset ali 15 let," je izpostavila in dodala, da le dolgoročni projekti zagotavljajo dolgoročne učinke. Upa, da bo pomembnejše spremembe prinesel marca sprejeti nacionalni program duševnega zdravja 2018-2028, ki naj bi zagotovil tudi sistemske spremembe, denimo več psihologov, je ocenila Poštuvanova.

Leto 2018 je prelomno tudi zato, ker so na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) izdali publikacijo Duševno zdravje otrok in mladostnikov v Sloveniji. O tej publikaciji smo na Radiu Ognjišče že poročali. Inštitut bo ob letošnjem svetovnem dnevu duševnega zdravja, ki poteka pod geslom Mladi in duševno zdravje v spreminjajočem se svetu, pripravil okroglo mizo, ki bo 10. oktobra ob 13. uri v Mestnem muzeju Ljubljana.


Ne spreglejte: