Ljubljana, ponedeljek, 24. junij 2019, 20:22

Ob 100 letnici Prekmurja: Kako izbrisati zgodovinsko sramoto?

Na nacionalni RTV je v oddaji Panoptikum, 12. junija, voditelj Boštjan Narat, gostil direktorico Pokrajinskega muzeja Murska Sobota, Metko Fujs, zgodovinarko Darjo Kerec, umetnostnega zgodovinarja Janeza Balažica in literarnega zgodovinarja Franca Justa na temo sto letnice priključitve Prekmurja k matični domovini.


30 let lipe sprave

Društvo Združeni ob Lipi sprave je v soorganizaciji Nove Slovenske zaveze in civilno družbene pobude Vseposvojitev, minuli konec tedna obeležilo 30 let Lipe sprave na Ljubljanskih Žalah. To so 11. maja 1989 na zemlji iz Kočevskega Roga, Teharij in Podutika, v spomin na tisoče in tisoče ljudi, ki nimajo zaznamovanih grobov in jih je zmotna ideologija hotela izbrisati iz zgodovinskega spomina, posadili Stanislav Klep in somišljeniki. Lipa ni imela lahkega življenja, saj so jo polomili.


Srebrni trije za četrt stoletja

Letošnje leto je za Radio Ognjišče posebno. Četrt stoletja radijskega oddajanja je pomemben mejnik. Mi, ki ustvarjamo njegov glas, smo se od začetkov do danes veliko naučili, od gostov veliko pridobili, se obogatili, se pri svojem delu tudi preizkušali, se podajali v nove in nove izzive, izboljševali in si predvsem prizadevali ohraniti, kar je že dobro, in iskali rešitve za stvari, ki jih lahko naredimo še bolje.


Je molk zlato?

Prelat Anton Slabe je v pridigi na grobišču pod Krenom povedal, da Rog ni kraj za izlet. "Je pot na grob, zato tiho in spoštljivo stopamo v njegovo tišino. Vsakič je boleče. In solze je treba izjokati, sicer lahko zagrenijo srce, da ne zna več biti zares veselo. In besedo je treba izpovedati, sicer ne bo mogla odmevati v zgodovino."


Mati Marija vidi naše stiske

»Marija Pomagaj je tudi 'čudodelna podoba'. To sicer ni tako tolmačiti kakor, da bi imela naša podoba sama na sebi kako nadnaravno moč, da bi sama na sebi čudeže delala ali milosti delila; tudi ni sprejeti, da bi bil vsak dogodek čudež, vsako ljudsko govorjenje in čudenje utemeljeno. Seveda čudeže dela le Bog! Dela jih tudi po svojih svetnikih – na nekaterih krajih – tudi posebno po Mariji. Tak kraj so tudi naše Brezje.« To so besede, ki jih lahko preberemo v katoliškem cerkvenem listu Zgodnja Danica, ob koncu 19. stoletja.


"Žívila Slovenija!"

V tednih meseca maja sem bil nekajkrat opozorjen, kako prav je ljubiti svojo domovino. Z Vokalno skupino Krila, v kateri z ženo prepevava že 27 let smo pripravili letni koncert z domovinsko vsebino, skladbami, ki budijo ljubezen do rudne grude, prebujajo spomine na otroštvo, narodne korenine. Saj veste: Nmau čriez jizaro, Lipa, pa tudi Slovenija, odkod lepote tvoje ali Tam, kjer sem doma ... Lepo! Že ob pripravi na koncert, na njem in v njegovi ponovitvi sem začutil, da sem bil pred leti morda bolj odkrito ponosen na svojo deželo. Zakaj? Sem jo res imel rajši? Jo danes spoštujem na drugačen način? Kako, da je plamen izgubil nekaj moči, kam je odšla ljubezen?


Zakaj izbrati življenje?

Nekatere življenjske izbire so narejene po tehtnem premisleku. Druge so narejene v trenutku, a imajo trajni učinek.


Zakaj se delajo norca?

Mesec dni mineva, kar je zavrelo kmetom iz okolice Ilirske Bistrice in so, ogorčeni nad ponavljajočimi se napadi zveri na njihovo živino, pred okoljsko ministrstvo pripeljali ostanke razmesarjenih živali. "Da bodo v Ljubljani videli, kaj moramo mi in naši otroci gledati vsako jutro," je takrat rekel eden od njih.


Vse je relativno, tudi ta trditev!?

Današnje razmišljanje sem naslovil s po mojem mnenju eno največjih zablod, ki izvira iz prejšnjega stoletja, danes pa žanjemo nje sadove. Njen avtor je gotovo eden največjih umov zgodovine človeštva, vendar tako kot ni mogel predvideti, da bo na koncu njegovih izračunov uničujoča atomska bomba, tudi ni mogel predvideti, da bodo teorijo relativnosti ljudje raztegnili čez vsa mogoča kopita.


Veliki in mali v Evropi

V komentarju meseca aprila sem se naslonil na razmišljanja enega od ustanoviteljev sodobne Evrope, Roberta Schumana, ki so dosegljiva v slovenskem prevodu v knjigi z naslovom »Za Evropo«, ki je leta 2003 izšla pri Mohorjevi družbi. Schumanova stališča so po tolikih letih še vedno zelo aktualna in ključna za razumevanje sedanje in prihodnje politične situacije v Evropi.


Novejše novice | Starejše novice

Vsak dan lahko prejmete radijski bilten! Vabljeni!