Maja MorelaMaja Morela
Jaka KorenjakJaka Korenjak
Alen SalihovićAlen Salihović

Papež Frančišek sprejel odpoved službi celjskega škofa msgr. Stanislava Lipovška

Slovenija | 18.09.2018, 12:07

Papež Frančišek je sprejel odpoved službi celjskega škofa msgr. dr. Stanislava Lipovška, ki je svetemu očetu v skladu s kanonskim pravom ob 75. letu starosti ponudil svoj odstop. Z današnjim dnem je tako škofovski sedež v Celju izpraznjen, zbor svetovalcev pa mora v osmih dneh izvoliti škofijskega upravitelja.

MOŽ JASNE BESEDE IN TRDNIH STALIŠČ

Predsednik škofovske konference ljubljanski nadškof Stanislav Zore se je za naš radio škofu Lipovšku takole zahvalil za njegovo delo na mestu celjskega ordinarija:

»Najprej bi se mu iskreno zahvalil za prispevek, ki ga je dajal znotraj škofovske konference. Bil je izredno predan v delu Komisije za liturgijo, komisije za bogoslužje; ogromno si je prizadeval in si še prizadeva in upam, da si tudi še bo prizadeval za novo izdajo rimskega misala, za nov pokrajinski liturgični koledar in tudi za škofijske liturgične koledarje. Vedno je bila njegova beseda jasna, možata in njegova stališča trdna, za kar sem mu zelo, zelo hvaležen.

Želim mu pa najprej, da bi si nekoliko odpočil; da bi morda, ko bo odložil vsaj en del skrbi, njegovo zdravje postalo nekoliko boljše in da bi se še naprej razdajal Cerkvi in našel še kaj časa za tista področja, ki ga v življenju posebej veselijo."

Škof Stanislav Lipovšek s papežem Frančiškom
Škof Stanislav Lipovšek s papežem Frančiškom © TU SŠK

OBJAVLJAMO CELOTNO IZJAVO TISKOVNEGA URADA SLOVENSKE ŠKOFOVSKE KONFERENCE

Papež Frančišek je v torek, 18. septembra 2018, sprejel odpoved službi celjskega škofa msgr. dr. Stanislava Lipovška skladno s členom 401 § 1 Zakonika cerkvenega prava (ZCP).

Škof Lipovšek je ob dopolnjenem 75. letu starosti, kakor to določa člen 401 § 1 ZCP, ponudil svetemu očetu svoj odstop. Z današnjim dnem je škofovski sedež v Celju izpraznjen, msgr. Lipovšek pa bo dobil naziv upokojeni celjski škof. Za čas izpraznjenega sedeža bo škofijo vodil škofijski upravitelj, kakor to določajo kann. 419-430 ZCP, so še zapisali na spletni strani SŠK.

Molitev in sveta maša

V času izpraznjenega sedeža so duhovniki, redovniki in verniki povabljeni, da v osebnih in skupnih molitvah molimo za Cerkev in svetega očeta, da bi krajevna Cerkev v Celju kmalu dobila novega škofa. K običajnim molitvam dodajmo Očenaš, Zdrava Marija in Slava Očetu »za novega škofa«.

V tem času duhovniki naj darujejo svetemašeza novega škofav skladu z bogoslužnimi pravili. Primeren je mašni obrazec maše za izvolitev škofa (Rimski misal, str. 769).

V tem času dodajmo prošnjam vernikov še eno ali več spodaj navedenih:

Gospod, obdari z modrostjo in močjo Svetega Duha papeža Frančiška, da nam imenuje škofa, ki bo Cerkev v celjski škofiji vodil po poti evangeljske pravičnosti in miru.

Nakloni naši škofiji škofa, ki bo kot dober voditelj in skrben varuh krščanskega ljudstva vse nas vodil po poti zveličanja.

Jezus, večni pastir, ki svoje črede nikoli ne zapustiš, daj celjski škofiji pastirja, ki bo z ljubeznijo, svetostjo in modrostjo skrbel za tvoje ljudstvo.

Škofijski upravitelj

Škofijski upravitelj ima dolžnosti in oblast krajevnega škofa oziroma ordinarija, razen v primerih, ki so po naravi stvari ali po pravu izvzeti (prim. kan. 427 ZCP). Dokler je sedež izpraznjen, se ne sme uvesti nič novega. Tistim, ki upravljajo škofijo, je prepovedano storiti vse, kar bi moglo škofiji ali škofovskim pravicam škodovati (prim. kan. 428 ZCP). Služba škofijskega upravitelja preneha, ko novi škof vzame škofijo v posest (prim. kan. 430 § 1 ZCP).

Vir: SŠK

ŽIVLJENJEPIS ŠKOFA STANISLAVA LIPOVŠKA

Msgr. Stanislav Lipovšek se je rodil 10. julija 1943 v Vojniku. Leta 1962 je vstopil v Bogoslovno semenišče v Ljubljani in začel s študijem teologije. Po mašniškem posvečenju 29. junija 1968 je odšel v mestno župnijo sv. Danijela v Celje, kjer je bil kaplan do leta 1972, ko ga je mariborski škof dr. Maksimiljan Držečnik poslal na podiplomski študij liturgike na Papeški atenej sv. Anzelma v Rim. Med bivanjem v Rimu je bil gojenec Papeškega zavoda Teutonik. Na Liturgičnem inštitutu sv. Anzelma je bil leta 1976 promoviran v doktorja liturgike.

Po vrnitvi iz Rima je bil imenovan za župnijskega upravitelja župnije Device Marije v Brezju – Maribor. To službo je opravljal do leta 1981. Leta 1978 je postal asistent in leta 1980 višji predavatelj za liturgiko na mariborski enoti Teološke fakultete Univerze v Ljubljani. Asistent je bil do leta 1994, po tem pa je na isti ustanovi ostal honorarni profesor do leta 1998. Predaval je tudi na Škofijski orglarski šoli v Mariboru. Udeleževal se je liturgičnih in drugih tečajev, s svojim strokovnim znanjem in praktičnimi izkušnjami pa je sooblikoval izdajanje novih liturgičnih knjig in vzgajal liturgične sodelavce.

Med letoma 1981 in 1982 je bil duhovni voditelj v Bogoslovnem semenišču v Mariboru, kjer je bogoslovce seznanjal z duhovnimi poudarki duhovniškega življenja ter jih spodbujal k živemu in dejavnemu obhajanju bogoslužja.

Leta 1982 je bil imenovan za stolnega kanonika in župnika – vikarja, leta 1984 pa za župnika v stolni župniji v Mariboru. Leta 1983 je bil imenovan za izrednega birmovalca in člana Zbora svetovalcev Škofije Maribor, leta 1996 za tajnika Škofijskega odbora za pripravo obiska papeža Janeza Pavla II. v Sloveniji, leta 1999 pa za glavnega tajnika Odbora

Slovenske škofovske konference za pripravo obiska papeža Janeza Pavla II. in beatifikacijo škofa Antona Martina Slomška. Od leta 1999 je bil kanonik penitenciarij, član Nadškofijske komisije za cerkveno umetnost in vodja Nadškofijske komisije za liturgijo in cerkveno glasbo. Leta 2001 je prejel častni naslov monsignorja, leta 2004 pa je prevzel še službo naddekana mariborskega naddekanata.

Kot vnet pastoralni delavec je za duhovno prenovo župnije vsakih deset let organiziral ljudski misijon (1989, 1999, 2009), tridnevnice in druge pastoralno-liturgične prireditve. Veliko truda je vložil v pripravo prvega (1996) in drugega (1999) obiska papeža Janeza Pavla II. v Mariboru. V prepričanju, da so procesije javna izpoved vere, je v župniji sv. Janeza Krstnika v Mariboru uvedel velikonočno procesijo po Slomškovem trgu, božično polnočnico, v postnem času križev pot po mariborskih ulicah na Kalvarijo in leta 2009 procesijo Svetega Rešnjega telesa po mestnih ulicah. V duhu Konstitucije o bogoslužju Drugega vatikanskega cerkvenega zbora (1962–1965), ki pravi, da je »cilj cerkvene glasbe čast Božja in posvečenje vernikov« (B 112) se je od vrnitve iz Rima ukvarjal z vzgojo organistov in v ta namen vsako leto pripravil tečaj za organiste in veliko prispeval k ustanovitvi Škofijske orglarske šole v Mariboru.

Njegovo pastoralno delovanje je bilo zaznamovano z odprtostjo do drugače mislečih, predvsem do ekumenskega dela in zbliževanja s pravoslavnimi in evangeličanskimi kristjani. Odprtost do kulture in družbe odraža njegova organizacija pastoralnega foruma »Za blagor mesta« leta 2009.

Msgr. Lipovšek je postulator postopka razglasitve za blaženo božje služabnice Cvetane Priol (1922–1973). Izdal je nekaj brošur in knjižic z življenjepisom in molitvijo za njeno beatifikacijo.

Papež Benedikt XVI. (2005–2013) je msgr. dr. Stanislava Lipovška 15. marca 2010 imenoval za celjskega škofa. Sedež celjske škofije je bil z imenovanjem takratnega celjskega škofa msgr. dr. Antona Stresa za mariborskega nadškofa pomočnika (episcopum coadiutorem) 31. januarja 2009 izpraznjen. V škofa je bil v celjski stolni cerkvi sv. Danijela posvečen 24. aprila 2010.

Papež Frančišek je msgr. Stanislava Lipovška 31. julija 2013 po odstopu mariborskega nadškofa metropolita Marjana Turnška imenoval za apostolskega administratorja mariborske nadškofije. To nalogo je opravljal do 14. marca 2015, ko je bil imenovan novi mariborski nadškof metropolit.

Škof Lipovšek je pri SŠK zadolžen za Slovenski ekumenski svet in je predsednik Slovenske liturgične komisije.

Papež Frančišek je v torek, 18. septembra 2018, sprejel odpoved službi celjskega škofa msgr. Lipovška skladno s členom 401 § 1 Zakonika cerkvenega prava (ZCP).

Slovenija, Cerkev na Slovenskem
Križev pot na Ljubljanski grad (photo: Zan Senicar) Križev pot na Ljubljanski grad (photo: Zan Senicar)

Mladi na ljubljanske ulice ponesli molitev

Molitveno vzdušje je vladalo sinoči na ljubljanskih ulicah, ko je več kot sto mladih molilo križev pot. Jakob Rus iz Katoliške mladine je pojasnil, da so molitev začeli na Kongresnem trgu, ...

Peter Prevc (photo: STA) Peter Prevc (photo: STA)

Peter Prevc: Vzgonski veter Svetega Duha vedno deluje

Današnji dan v Planici se bo zapisal v zgodovino. Najuspešnejši slovenski skakalec vseh časov Peter Prevc je pred več kot 20 tisoč gledalci pomahal v slovo več kot 15 letni profesionalni karieri.

Šunka zorjena po tradicionalnem postopku (photo: KZ Laško) Šunka zorjena po tradicionalnem postopku (photo: KZ Laško)

Kako skuhati sočno velikonočno šunko?

Eno od vprašanj, ki se gospodinjam postavlja v teh dneh je, kako skuhati velikonočno šunko, da bo res sočna in okusna. Peter Oprčkal iz Kmetijske zadruge Laško pravi, da je to najbolj odvisno od ...

Pirhi obarvani z naravnimi barvami (photo: Miša Pušenjak) Pirhi obarvani z naravnimi barvami (photo: Miša Pušenjak)

Miša Pušenjak: Naravne barve za pirhe

Skoraj vsaka gospodinja dobro obvlada pripravo pirhov v rjavo rdečih odtenkih, ki najpogosteje temelji na kuhanju jajc v čebulnih olupkih. Bolj kot je čebula temne barve, bolj izrazit je tudi ...