Ljubljana, sreda, 26. september 2018, 08:48

Pregled dogodkov od 10. do 17. avgusta 2018

Marjan Šarec
Foto © Rok Mihevc

V zaradi praznika nekoliko krajšem delovnem tednu se je politično dogajanje vrtelo predvsem okrog nove vladne koalicije, ki se dogovarja o oblikovanju bodoče ministrske ekipe. Včeraj je vajeti vodenja nove vlade v Državnem zboru prevzel predsednik LMŠ Marjan Šarec. Medtem je spet zastalo vzpostavljanje Nacionalnega inštituta za otroške srčne bolezni.

Cerkev

V sredo smo praznovali največji Marijin praznik, praznik upanja, Marijino vnebovzetje, ko so po Sloveniji najbolj odmevale molitve, zahvale in prošnje v Marijinih božjepotnih svetiščih, še posebej na Brezjah. Kot je tam poudaril predsednik SŠK in ljubljanski nadškof Stanislav Zore, je vsak človek na svetu Božji dar, ki mora biti spoštovan. Pozval je k sprejemanju in varovanju življenja ter opozoril na nižanje stopnje rodnosti v naši domovini. Mariborski nadškof Alozij Cvikl je na Ptujski gori dejal, da smo kristjani poklicani, da svet, v katerem živimo, spreminjamo v kraj srečevanja in medsebojnega sodelovanja, ne pa izključevanja in sovraštva.

Dan po velikem šmarnu pa smo v Cerkvi obhajali god sv. Roka, zavetnika kožnih bolezni, starostnih tegob in vseh, ki pri svojem delu uporabljajo ostro orodje. Slovesno je bilo še posebej v Dravljah v Ljubljani, kjer so cerkev sv. Roka postavili po zaobljubi, ko je v Ljubljani leta 1644 in 1645 divjala kuga.

Politika in gospodarstvo

Državni zbor je včeraj izvolil Marjana Šarca za predsednika vlade. Šarčevo kandidaturo je na tajnem glasovanju podprlo 55 poslancev, proti njegovi izvolitvi jih je glasovalo 31. Ena glasovnica je bila neveljavna.

Pred glasovanjem je Državni zbor prisluhnil Šarčevemu govoru, v katerem je med drugim povedal, da ima pogum, vztrajnost in se ne boji prevzeti odgovornosti za ustvarjanje boljših razmer v državi. »Dela bo veliko na vseh področjih. Štela bodo dejanja, ne besede,« je dejal in med drugim izpostavil tudi zavzemanje za višjo stopnjo politične kulture in ravni komuniciranja.

Iz opozicije je bilo slišati dvome v dolgotrajnost in uspešnost nastajajoče vlade. Vodja poslanske skupine SDS Danijel Krivec je menil, da bo legitimnost takšnega mandatarstva nizka. Dodal je, da sestavljanje vlade mimo zmagovalca volitev povečuje apatijo med volivci in znižuje zaupanje v demokracijo, zato bo v prihodnje nujna sprememba volilnega sistema. Vodja poslancev SNS Zmago Jelinčič Plemeniti je Šarcu zaželel veliko uspeha, predvsem pa živcev, saj da jih bo potreboval, za čez kakšno leto ali dve pa je napovedal nove volitve. V NSi pa so po besedah Jožefa Horvata pri Šarčevem nagovoru pogrešali, kako iz diagnoze preiti v terapijo, torej rešitve za popravilo obstoječega stanja.

Šarec je sicer obljubil, da bo zdravstvo med največjimi prednostnimi nalogami njegove vlade. Priznal je, da je to področje tudi najtežje. Tudi zato, ker se posledice neurejenih razmer samo še kopičijo. Le nekaj dni po začetku delovanja novega Nacionalnega inštituta za otroške srčne bolezni je zaradi zapletov pri zdravljenju umrl otrok, ki so ga doslej operirali tuji otroški srčni kirurgi. Predsednik sveta inštituta Igor Gregorič je izrazil prepričanje, da je bilo zdravljenje v skladu s smernicami, ter željo po nevtralnem in poštenem nadzoru celotnega postopka obravnave otroka. K zagotovitvi ustrezne oskrbe otrok s prirojenimi srčnimi težavami je pozvala tudi varuhinja človekovih pravic. 

Skupni odbor Državnega zbora je medtem potrdil odlok, s katerim se za 35 milijonov evrov zvišujejo letošnji odhodki Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Vlada si želi, da bi ta sredstva šla v programe, kjer so najdaljše čakalne dobe, predvsem za zobozdravstvo, ortopedijo, kardiologijo in angiologijo ter okulistiko.

Pobudnik neuspelega referenduma o zakonu o drugem tiru Vili Kovačič je z nekaj somišljeniki poslance pozval k ustanovitvi parlamentarne preiskovalne komisije o projektu zgraditve drugega železniškega tira med Koprom in Divačo, da bi tako preprečili nadaljnje nevarne, škodljive in koruptivne prakse.

Sanacija gozdov po decembrskem vetrolomu, ki je pozimi zaradi obilice snega zastala za dva meseca, še ni končana. Doslej so pospravili dva milijona od okoli 2,2 milijona kubičnih metrov poškodovanega drevja. Sanacijska dela naj bi končali v enem mesecu.

Gorenje, ki je v več kot 95-odstotni lasti kitajskega Hisenseja, ima razširjeno upravo, pridružilo se ji je namreč šest predstavnikov lastnika. Na čelu uprave ostaja Franjo Bobinac. Nove člane upravnega odbora so imenovali nadzorniki, ki so podali odstopne izjave. Hisense se je tudi odločil Gorenje umakniti z borze, o čemer bo skupščina odločala 17. 9.

Družba

17. avgusta smo zaznamovali praznik združitve prekmurskih Slovencev z matico. Na osrednji proslavi v četrtek je predsednik republike Borut Pahor med drugim dejal, da moramo storiti vse, da prevladata spoštovanje in sodelovanje, čeprav na prvi pogled pred nami ni očitnih prelomnih zgodovinskih dogodkov, ki bi terjali narodovo enotnost. Kot je dejal, se vse začne pri spoštovanju dostojanstva drugega, zato moramo upoštevati razlike in se truditi za oblikovanje skupnosti na tistem, kar nam je skupno, pri tem pa mora politika dajati zgled.

Ob državnem prazniku združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom so v preddverju velike dvorane DZ odprli razstavo Pomurskega muzeja iz Murske Sobote z naslovom Znamke Prekmurskih in Medmurskih izdaj 1919. Zbrane je nagovoril tudi predsednik DZ Matej Tonin, dogodek pa sta spremljala krajši kulturni program in vodenje po razstavi.

Šport

Telovadec Sašo Bertoncelj je na evropskem prvenstvu v gimnastiki na konju z ročaji osvojil srebrno odličje. Drugo mesto si je delil s Hrvatom Robertom Seligmanom. Zmagal je Irec Rhys McClenaghan. Bertoncelj si je pritelovadil tretjo kolajno na prvenstvih stare celine, leta 2010 v Birminghamu in leta 2014 v Moskvi je bil tretji.

Iz Pakistana je ljubitelje alpinizma razveselila novica, da sta Slovenca Aleš Česen in Luka Stražar skupaj z Britancem Tomom Livingstonom kot druga v zgodovini osvojila 7145 metrov visoko goro Latok ter prva naveza, ki ji je to uspelo s severne strani. Po oceni ameriške revije Rock and Ice gre za trenutno največjo lovoriko v visokogorskem plezanju.

Šesto kilometrov Slovenske planinske poti je Anja Klančnik iz Vipave pretekla in prehodila v 11 dneh, 23 urah in 49 minutah; 40-letna ultramaratonka je s tem za kar 30 ur popravila slovenski ženski rekord. Tega je s 13 dnevi in šestimi urami imela doslej v lasti ultramaratonka Ruth Podgornik Reš.


Ne spreglejte: