Ljubljana, petek, 19. oktober 2018, 20:03

Pregled domačih dogodkov od 3. avgusta do 10. avgusta 2018

Andrej Šinko
Foto © OA

Dogajanje v preteklih dneh so zaznamovali pogovori o sestavljanju vladne koalicije pod vodstvom Marjana Šarca, premiki v zvezi s privatizacijo v NLB, obtožnica v zdravstvu, pa tudi Romanje treh Slovenij na Svetih Višarjah in 150-letnica prvega slovenskega tabora.

POLITIKA IN GOSPODARSTVO

Peterica strank LMŠ, SD, SMC, SAB in DeSUS je z Levico parafirala protokol o sodelovanju slednje z manjšinsko vlado. S tem je izpolnjen pogoj za podporo Levice prvaku LMŠ Marjanu Šarcu na glasovanju za mandatarja, manjšinski vladi pa ne bo nasprotovala. Levica naj bi sicer prispevala tudi glasove za izvolitev Dejana Židana za predsednika državnega zbora. Koordinator Levice Luka Mesec je pojasnil, da so v protokol zapisali, »da se bo mandatar z Levico usklajeval tudi o ministrskih kandidatih«. O kadrovskem razrezu tokrat po Šarčevih in Meščevih zagotovilih niso govorili.

»Levica je tista, ki je predlagala sporazum o sodelovanju, a normalno bi bilo, da bi bilo prav nasprotno, da bi torej sama dobila predlog. Levica prav tako razpravlja in odloča o tem, kaj naj bo v koalicijski pogodbi vlade, v kateri je ne bo. Očitno ima Levica jasne predstave o tem kaj želi in kaj je najbolje za njeno prihodnost, medtem ko se zdi, da je tako imenovana peterica izgubljena v času in prostoru,« je za Radio Ognjišče dejal politični analitik Matevž Tomšič. Državni zbor naj bi sicer glasoval o Šarcu kot mandatarju čez slab teden, po protokolu o sodelovanju Levice z manjšinsko vlado pa naj bi imel Šarec zagotovljenih 52 glasov poslancev.

Evropska komisija je potrdila slovenski predlog spremenjenih zavez za prodajo NLB. Država mora glede na odločbo do konca leta prodati polovico banke, preostali del pa do konca naslednjega leta. V odločbi so navedeni tudi izravnalni ukrepi, ki jih mora NLB izvajati vse do izpolnitve prodajne zaveze.

»Ugotovili smo, da predlog spremenjenih zavez iz Slovenije ostaja skladen z odločitvijo Evropske komisije v letu 2013, ko smo odobrili državno pomoč NLB v vrednosti več kot dveh milijard evrov,« je pojasnil predstavnik Komisije. Če Slovenija ne bo upoštevala novih rokov za privatizacijo banke, bo ta postopek prevzel posebej imenovani skrbnik. Ob tem je Bruselj podaljšal ključne obstoječe zaveze, ki jih NLB izpolnjuje od prejema državne pomoči. Ob tem velja še omeniti, da novi sveženj zavez, potrjenih s strani komisije, vsebuje kompenzacijske oziroma dodatne izravnalne ukrepe, ki naj bi izboljšali sposobnost preživetja banke in pomagali preprečiti neupravičeno izkrivljanje konkurence na slovenskem bančnem trgu.

Finančno ministrstvo je z odločitvijo Evropske komisije zadovoljno in je spomnilo, da še naprej veljata tako zaveza prodaje 75-odstotnega deleža države v NLB kot tudi model privatizacije po metodi javne ponudbe delnic IPO. Nova sta torej po navedbah ministrstva le roka, potem ko je vlada lani prodajo ustavila.

Specializirano državno tožilstvo je na ljubljansko okrožno sodišče v največji korupcijski aferi v zdravstvu pri nas vložilo obtožnico proti 15 fizičnim in eni pravni osebi. Gre za osem zdravnikov, njihova družinska člana, farmacevtki in tri komercialiste. Tožilstvo sumi, da so trije prejeli podkupnine v višini približno 100 tisoč evrov, dva še več. Obtožnica obsega dobrih 500 strani, spis pa ima več kot 20.000 prilog.

Kot so leta 2013 ob preiskavi pojasnjevali kriminalisti, naj bi dobavitelji zdravstvene opreme in pripomočkov zdravnikom in zaposlenim v zdravstvenih ustanovah ponudili nagrade v zameno, da bi bili izbrani oziroma bi zdravstveni zavod kupil ravno njihove izdelke. Del strukture cene teh zdravstvenih pripomočkov je že vseboval odstotke, ki so bili namenjeni za podkupnine. Ti so se gibali med pet in 20 odstotkov. Javna sredstva naj bi s tem po takratnih podatkih kriminalistov oškodovali za približno 1,2 milijona evrov.

Pretekli konec tedna je redno patruljo 24. kontingenta Slovenske vojske na mirovni misiji v Libanonu napadla večja oborožena skupina. V prvem napadu so patruljo obkolili in poškodovali vozilo, v drugem napadu pa so vozilo polili z bencinom in ga zažgali. Pripadniki Slovenske vojske so incident prestali nepoškodovani, predsednik države Borut Pahor pa jim je v telefonskem pogovoru zaželel varen zaključek misije.

CERKEV

Na Svetih Višarjah nad Kanalsko dolino v Italiji so pretekli konec tedna pripravili Romanje treh Slovenij. Približno tisoč udeležencev iz matične, zamejske in izseljenske Slovenije se je že tridesetič povzpelo na goro k Materi Božji, da bi utrdili narodno zavest in pripadnost slovenstvu.

Srečanje se je začelo s predavanjem mladega, odličnega poznavalca zamejskih in izseljenskih tematik dr. Dejana Valentinčiča. Ozrl se je na avstrijsko Koroško in Štajersko, na Madžarsko in v Italijo ter še posebej k manjšini na Hrvaško. Pokazal je na pobude, tudi nove in kulturno dejavnost, ki potrjujejo naslov njegovega razmišljanja, da nas več združuje, kot ločuje. Če je v zamejstvu za ohranjanje slovenske identitete pomemben jezik, pa to ne drži za izseljenstvo, kjer se jezik marsikje postopoma izgublja, narodna zavest pa se krepi predvsem na individualni ravni. Do izraza prihaja dejstvo, da se marsikje skupnosti začnejo spreminjati in iskati nove poti za prihodnost šele, ko pride do kritične točke, je dejal Valentinčič.

Predavanju je sledila sveta maša v božjepotni Marijini cerkvi. Daroval jo je soboški škof dr. Peter Štumpf, ki je pri Slovenski škofovski konferenci odgovoren za pastoralo Slovencev po svetu. Z njim je somaševalo osem zamejskih, zdomskih in izseljenskih duhovnikov. Škof pa je v pridigi govoril o izkušnji in preizkušnji vere, pred katero smo postavljeni.

Še posebej se je ustavil pri teoriji spola, v ozadju katere je razredni boj prenesti med moža in ženo ter s tem v družino in ki želi zdesetkati svetovno prebivalstvo. »Ta proces na zelo prefinjen način družinam jemlje lastnino. Oče, mati in otroci skupaj potrebujejo in porabijo mnogo manj, kot pa porabijo razbite družine, kjer rabi vsak zase tisto, kar so prej rabili skupaj. Tako se povečuje potreba po dobrinah, kot gobe po dežju rastejo veletrgovine in svetovni trgovski ter finančni imperiji se veselijo velikega dobička na račun razbitih družin,« je dejal škof Štumpf in dodal, da ne moremo več dolgo živeti brez resnice o sebi in o tem, da si priznamo, da brez Kristusa ne bo šlo. Evropa se močno maje v svoji trhlosti, ker je zavrgla temelje na Kristusu in jih ni nadomestila praktično z ničemer. Tako je ostala brez življenja, je še zaključil škof.

V preteklih dneh je minilo natanko 150 let od prvega slovenskega tabora. Na njem se je zbralo približno 7000 udeležencev, ki so zahtevali jezikovno enakopravnost in Zedinjeno Slovenijo. Ob tem so pretekli konec tedna v Ljutomeru pripravili osrednjo slovesnost, praznovanju jubileja pa smo se pridružili tudi na Radiu Ognjišče, saj smo na povabilo tamkajšnje občine v Ljutomeru pripravili 45. srečanje prijateljev in poslušalcev radia.

Na slovesnosti je zbrane nagovoril predsednik države Borut Pahor, ki je spomnil na pomen prvega slovenskega tabora in dejal, da se lahko tudi danes zgledujemo po takratni enotnosti. Pahor je poudaril, da imamo samostojno državo, ki mora biti temelj za gradnjo prihodnosti.»Ni pomembno samo to, da imamo lastno državo, pač pa tudi to, da je demokratična, pravna, socialna in kulturna. Naš politična skupnost pa se mora truditi za svojo zrelost in za zaupanje vanjo. Hočem reči, politični prepiri in spori in take reči niso nič posebnega, če se vedno znova izkaže tudi sposobnost za sodelovanje. Osnova vsega pa je medsebojno spoštovanje, upoštevanje in strpnost,« je dejal predsednik države.

Sodelavci, prijatelji, poslušalci Radia Ognjišče ter nekateri udeleženci slovesnosti so se nato združili pri sveti maši v župnijski cerkvi sv. Janeza Krstnika, ki jo je ob somaševanju duhovnikov daroval glavni urednik radia Franci Trstenjak. Poudaril je, da se s hvaležnostjo spominjamo začetka slovenskih taborov pred 150-imi leti, ki so tlakovali pot proti naši samostojnosti in neodvisnosti. Vendar se moramo pri tem vprašati: »Kako in koliko spoštujemo in cenimo slovensko samostojnost, ki jo verni državljani vidimo kot neprecenljivi Božji dar za vsa stoletna prizadevanja, trpljenja, prelite krvi in tudi darovana življenja naših prednikov?«

Trstenjak je dejal, da čeprav smo se množično odločili, da želimo živeti v svoji državi, brez starega režima, je med nami veliko godrnjanja, podobno kot med Izraelci, ko so bili na poti v svobodo. »Mnogim se kar naprej kolca po nekdanjih časih in nekdanjem režimu, ki je po njihovem zagotavljal: Lonce mesa in kruha do sitega. Kakor Izraelci niso razumeli, kaj je prava svoboda in osvoboditev od suženjstva, tako nekateri med nami ne razumejo ali celo nočejo razumeti samostojnosti,« je dejal Trstenjak in spomnil na besede blaženega Slomška, ki je dejal: »Ljubite svojo domovino, pa ne le v besedi, temveč v dejanju in resnici, iz čiste ljubezni do Boga in do svojega roda!« V skladu s tem pa morajo delati tudi vsi, ki so izvoljeni oziroma postavljeni na odgovorna mesta v državi. Trstenjak je poudaril še, da je odgovornost tudi na nas, da izvolimo takšne vodilne, da ne živimo samo za gospodarsko rast, ampak tudi duhovne vrednote, ki so vseskozi bile in morajo ostati steber razvoja posameznika in družbe.

V tem tednu, natančneje 7. avgusta, je minilo trideset let od blagoslovitve planšarske kapele Marije Snežne na Veliki planini. Leta 1988 jo je blagoslovil nadškof Alojzij Šuštar, potem ko je bila po požigu med 2. svetovno vojno na novo zgrajena. V kapeli je vsako nedeljo v avgustu sveta maša, še posebej slovesno pa bo tam naslednjo sredo, ko bomo obhajali praznik Marijinega vnebovzetja.

V začetku tega tedna so alpinisti in jamarji s pomočjo helikopterske enote slovenske vojske odstranili kip nadangela Mihaela s piranskega zvonika. Njegovo podobo je letos februarja poškodovala burja, kip pa je tudi sicer bil potreben obnove, saj je bil zadnjič restavriran pred 110-leti. Omenjena skulptura nadangela bdi nad Piranom že 250 let.

DRUŽBA IN KULTURA

Intervju novinarja Jožeta Možine z zgodovinarjem Jožetom Dežmanom na Televiziji Slovenija, v katerem je slednji obširneje spregovoril o slovenski polpretekli zgodovini, so pozdravili številni posamezniki, med njimi tudi nekateri poslanci Evropskega parlamenta, ter več uglednih ustanov. A tako Možina kot Dežman sta doživela tudi pravi pogrom.

Eden od vodilnih pri tem je bil predsednik Združenja borcev za vrednote NOB Tit Turnšek. Nekdanji predsednik Programskega sveta RTV Slovenija Mitja Štular o omenjenih odzivih dejal: »Gre za napad, ki se je v tem trenutku očitno zdel najprimernejši. Intervju sam je le povod, tudi zato, ker v njem v resnici ni nič tako drastično novega, da v poznavalskih krogih ne bi bilo že znano in tudi publicirano.« Ob tem je dodal, da je v ozadju zgodbe interes nekaterih, ki želijo dodatno omejiti in celo ukiniti serijo Pričevalci, ki odstira osebne usode tistih, ki so se znašli v primežu nasilja, okupacije, revolucije in diktatur. Zaradi omenjenega je steklo zbiranje podpisov pod peticijo za zaščito pravice svobode govora na javnem zavodu.

Osnovnošolska računalniška programerja Filip Trplan iz Zavoda za računalniško izobraževanje in Benjamin Bajd s kranjske osnovne šole sta na mladinski računalniški olimpijadi v ruski republiki Tatarstan osvojila bronasti odličji. Olimpijado je gostila Univerza Innopolis.

ŠPORT

Slovenski plavalec Peter John Stevens je na evropskem prvenstvu v Glasgowu osvojil tretje mesto na 50 m prsno. »Jast plavam hitro, ko sem sem zelo vesel. To so tudi trenerji opazili. In takrat, ko se imam fajn , ko je ekipa fajn, ko imam s sabo taprave navijače s sabo, ko vem, da me podpirajo. Takrat, ko najbolj uživam, takrat dobro plavam,« je dejal Stevens. Plavalka Tjaša Oder pa je osvojila četrto mesto na 1500 m prosto.

Slovenski strelec Boštjan Maček je na evropskem prvenstvu v Avstriji osvojil zlato kolajno v trapu in s tem dosegel svoj največji uspeh. V ekipni preizkušnji so Slovenci tekmo končali na šestem mestu.

Slovenski kolesarski as Primož Roglič se je po četrtem mestu na dirki po Franciji v tem tednu vrnil v domovino. Številni športni navdušenci so ga najprej pozdravili v Ljubljani, nato pa so mu sprejem pripravili še v rodnem Zagorju ob Savi.

Potem ko Matjaž Kopitar ni prevzel vodenja slovenske hokejske reprezentance zaradi obveznosti v ameriški hokejski ligi NHL, je nacionalna zveza hitro našla novo rešitev. Vodenje risov so ponudili Ivu Janu, ki je izziv sprejel in podpisal pogodbo za eno sezono z možnostjo podaljšanja.


Ne spreglejte: