Ljubljana, sobota, 18. avgust 2018, 08:54

Naš gost: Gorski reševalec Žarko Trušnovec

0:00
0:00
Žarko Trušnovec
Foto © ARO

"V gorsko reševalno službo sem prišel prek alpinizma, ko pa delam z mularijo v šoli, vidim, kako mladi hitro razumejo, da prva pomoč ali druge dejavnosti preko Rdečega križa lahko veliko pomagajo."

Za zadnjo julijsko oddajo Naš gost smo v karavli nad Nadižo obiskali dolgoletnega načelnika Gorske reševalne službe Tolmin. Žarko Trušnovec tudi letošnje poletje preživlja z mislijo na tiste, ki v gorah (pa tudi pri letenju, veslanju, obisku jame...) zaidejo v težave. Žare, kot ga kličejo prijatelji, je človek, ki svoje znanje, čas in energijo posveča sočloveku v stiski. Leta 2017 je za svoje delo prejel mednarodno nagrado za solidarnost.

Gorske poti so na najbolj obleganih predelih poleti polne, nesreč je iz leta v leto več. Gorski reševalci imajo na Tolminskem še več dela, saj rešujejo tudi padalce, jamarje, kanuiste na Soči... Žarko Trušnovec je doma iz Dolenje Trebuše, 25 let živi v Tolminu. V četrtem razredu osnovne šole so ga planinci povabili na Mangart in takrat se je navdušil nad gorami. Plezati je začel amatersko v srednji šoli, kmalu pa je stopil tudi v vrste gorskih reševalcev. K temu je pomembno prispeval dogodek na turi s kranjskimi alpinisti nad Češko kočo. Pri sestopu je namreč prav on zaslišal klice na pomoč. S kolegom sta sprožila reševalno akcijo, pri kateri je potem sodeloval, čeprav še ni bil reševalec. Ko se je s študija vrnil v Tolmin, pa je tudi uradno postal gorski reševalec.

Kot gorski reševalec ima za seboj že več kot 750 posredovanj. Kot psiholog pa vodi tudi državno ekipo za psihološko pomoč pri civilni zaščiti in pomaga reševalcem pri soočanju s travmami po najtežjih nesrečah. O odločitvi za svojo strokovno pot pravi: "Kolebal sem med medicino, matematiko in psihologijo. Odločile so knjige, ki sem jih bral v tistih mladostniških časih. Ko so me zadnjič zdravniki spraševali, če sem se prav odločil, sem jim odgovoril, pritrdilno. Saj zdaj delam tisto, kar bi želel delati, tudi če bi študiral medicino. Če bi bil zdravnik, bi hotel delati v prehospitalni enoti ali na urgenci."

Žarko Trušnovec in Blaž Lesnik
Žarko Trušnovec in Blaž Lesnik

Žarko Trušnovec ugotavlja, da smrt ni več del našega živjenja, zato imajo mladi reševalci največ težav po smrtnih nesrečah: "V strukturo reševalnega dela bo treba vgraditi, da se ob takih priložnostih z reševalci neposredno po intervenciji pogovorimo."
Kaj pravzaprav pomeni psihološka pomoč po hudi nesreči? "Orodja so iz arzenala psihologije, kaj bo kdo uporabil, je odvisno, kam se je v svojem študijskem življenju usmeril. Gre za razbremenilni razgovor neposredno po intervenciji. Pomembno je, da se reševalec, ki je doživel neko travmo, srečanje s smrtjo, hudo poškodbo, z odločitvami, ki so v običajnem življenju pripisane zdravnikom, na terenu pa se mora odločati laik, s psihologom pogovori. Da spravi stvari iz sebe in jih ne nese domov. Izkušnje kažejo, da če je za reševalce poskrbljeno takoj, potem hujših posledic ni."

Žarko Trušnovec
Žarko Trušnovec

Žarko Trušnovec ni aktiven samo v gorski reševalni službi. "Sem krvodajalec od gimnazijskih let, v gorsko reševalno službo sem prišel prek alpinizma, ko pa delam z mularijo v šoli, vidim, kako mladi hitro razumejo, da prva pomoč ali druge dejavnosti preko Rdečega križa lahko veliko pomagajo."


Ne spreglejte: