Ljubljana, četrtek, 18. oktober 2018, 05:56

Biseromašnik Jože Cimerman

Biseromašnik Jože Cimerman
Foto © Janez Modic

Jože Cimerman je na praznik svetih apostolov Petra in Pavla 29. junija v častitljivi starosti 87 let maševal biserno mašo ob šestdesetletnici mašništva.

Ker so mu noge opešale, je maševal v domači sobi. Začetek jubilejne svete maše so naznanili zvonovi župnijske cerkve v Wehru in bližnje cerkve v Öflingenu. Z biseromašnikom je somaševalo pet slovenskih duhovnikov: iz Slovenije od Svetega Jurija ob Ščavnici, iz Münchna, Augsburga, Frankfurta in Mannheima ter župnik nemške župnije. Veliko sobo, ki je za dan slavja postala kapela, je napolnilo kar precej slovenskih vernikov, trije celo iz Slovenije, ter nekaj nemških vernikov. Zapeli smo eno najslovesnejših slovenskih cerkvenih melodij, pesem »Mašnik biserni pozdravljen«, katere besedilo je le malenkost prirejeno iz pesmi za novo mašo. Da bi bilo bolj cerkveno vzdušje, nas je z orglami spremljal računalniški program.

Velika soba je postala kapela
Velika soba je postala kapela

Biseromašnik se je rodil v Veržeju pred 87 leti. V duhovnika je bil posvečen 29. junija leta 1958 na praznik svetih apostolov Petra in Pavla v mariborski stolni cerkvi. Najprej je bil kaplan v Laškem, potem še v Gornji Radgoni in Beltincih in nato postal župnik pri Sv. Benediktu v Slovenskih goricah. Leta 1970 je v svojih najboljših mladostnih letih prišel v Mannheim za izseljenskega duhovnika, ko je dr. Franček Prijatelj odšel v Frankfurt. V petih letih je krstil največ slovenskih otrok. V dolini ob Renu do Freiburga in še naprej proti jugu je iskal mlade slovenske družine in jih vabil k slovenskim mašam. Na mesec je prepotoval kar velike razdalje, saj so se svete maše v enem mesecu zvrstile kar v osmih mestih.

Zbrani pri biserni maši Jožeta Cimermana
Zbrani pri biserni maši Jožeta Cimermana

Leta 1975 se je vrnil v Slovenijo, kot sta se bila dogovorila s škofom Držečnikom. Postal je župnik v Majšperku. Ker so ga na vsakem koraku zasledovali udbovci in ga klicali na zaslišanja, se je pogovoril s škofom in odšel še drugič v Nemčijo na nemško župnijo Öflingen blizu Bad Säckingena. Po šestih letih je odšel v Bad Säckinden-Walbach, kjer je dočakal upokojitev. Zdaj že dvajset let živi v svoji prvi nemški župniji v Öflingenu. Vas leži čisto blizu Švice, le reka Ren je vmes. Do pred kratkim je še dosti pomagal nemškemu župniku.

Pri povzdigovanju
Pri povzdigovanju

Pred desetimi leti je na svoji zlati maši premeril svoje življenje s svetopisemskim citatom: »Sedemdeset let je doba našega življenja; osemdeset če smo krepki.« To je brez težav čil in pri močeh dosegel. Sedaj je kot biseromašnik to svetopisemsko mejo prestavil proti devetdesetim. Njegov naslednji življenjski jubilej je že kar blizu, čez tri leta.


Ne spreglejte: