Ljubljana, sobota, 18. avgust 2018, 08:52

Pregled domačih dogodkov od 27. 7. do 3. 8. 2018

Marta Jerebič
Foto © Rok Mihevc

Visoke niso samo temperature ozračja, ampak je vroče tudi v politiki, ponekod, ko gre za premestitve, pa tudi v Cerkvi. Za nami je tradicionalna slovesnost ob Ruski kapelici, v športu pa so navduševali mladi rokometaši.

 

POLITIKA

Po junijskih volitvah se Sloveniji za zdaj obeta manjšinska vlada, ki bi jo vodil prvak LMŠ Marjan Šarec, v njej bi bile še stranke SMC, SD, DeSUS in SAB. Podprla pa bi jo Levica, ki bi z njo projektno sodelovala. V petorčku ponujene možnosti trenutno ne izključujejo, so pa eni bolj drugi manj razočarani. Najbolj je bila ostra Alenka Bratušek iz SAB: »Levica ni pripravljena prevzeti odgovornosti za to, da bi blaginjo res lahko zagotovili vsem, ampak so to samo neke parole, floskule, s katerimi gredo na volitve, potem ko je treba zavihati rokave, pa stisnejo rep med noge in gredo."

Predsednik LMŠ in pretendent za mandatarja Marjan Šarec je dejal, da je možnost tudi oblikovanje manjšinske vlade, če bo ponujeno vzdržno sodelovanje. »Koalicijska pogodba je usklajena, zadeve napisane v njej. Ne glede na to, da je njihov svet ugotovil, da v vlado ne gredo, je ta dokument vendarle temelj za sodelovanje, saj smo nenazadnje sedeli 14 ur.«

Politični analitiki v zvezi z manjšinsko vlado opozarjajo na problematičnost velikega števila strank in neizkušenost potencialnega mandatarja Šarca. Predsednik SDS Janez Janša v pogovoru za Radio Ognjišče ni zanikal možnosti, da bo Slovenija vlado dobila, a to bo po njegovih besedah »šibka nestabilna vlada, ki bo zgolj služila za kuliso tistim, ki dejansko upravljajo s Slovenijo. Krog in pol tako imenovanih sredinskih poizkusov so za nami, zdaj teče še ena polovica tako imenovanega kroga obupanih, ki si trudijo zagotoviti podaljšek oblasti za vsako ceno. Ni rečeno, da to ne bo uspelo, saj so silnice, ki vlečejo v to smer, močne, a zagotovo to ne bo dolgo trajalo, tako da ni nobene panike.«

Janša verjame, da so nove predčasne volitve neizogibne, čeprav si jih nihče ne želi, a bo leva scena, ki se je znašla v strašni zagati, sodbo ljudstva, ki bo precej bolj neusmiljena kot 3. junija, poizkusila odložiti kolikor se le da.

Skoraj ne mine dan, ko naši policisti na slovensko-hrvaški meji, ki je hkrati tudi schengenska, ne bi prijeli kakšnega nezakonitega migranta. Na mesec naj bi jih bilo skoraj tisoč, kar kaže, da južna soseda svojega dela ne opravlja tako, kot bi ga morala.

Če bi prišlo do poslabšanja, bi Ljubljana lahko potegnila ostrejše poteze, kakšne, pa pristojni za zdaj ne razkrivajo.

Družbi, ki izdajata časnika Dnevnik in Večer, sta zaradi razmer na trgu napovedali združitev.

CERKEV

Cerkev na Slovenskem je v začetku avgusta v znamenju premestitev duhovnikov. Seznam kot vsako leto prinaša tednik Družina. Odranski župnik Lojze Kozar mlajši ob tem piše, da je čas prestavitve duhovnikov, čas preizkušenj. Včasih ne gre brez solz, včasih pa vre celo kri. Slednje se nanaša na murskosoboško škofijo, kjer je moral škof Peter Štumpf v izjavi za javnost zanikati trditve medijev v zvezi z župnijama Beltinci in Ljutomer.

Ob imenovanjih dodajmo še to, da je s. Anka Kogelnik postala nova provincialna predstojnica uršulink. Provinca vključuje Avstrijo in Slovenijo.

Na god sv. Ignacija Loyolskega, ustanovitelja jezuitov je bilo še posebej slovesno pri sv. Jožefu na Poljanah v Ljubljani, kjer je zadnje, slovesne zaobljube izrekel p. Tomaž Mikuš. Dan prej je v Dravljah slovesne zaobljube izrekel p. Janez Perčič.

2. avgusta pa smo obhajali praznik porcijunkule. V Cerkvi na Slovenskem je ta dan po običaju romarski shod pri kapucinih v Celju, Krškem in Vipavskem križu.

V številnih župnijah po Sloveniji pa so minulo nedeljo obhajali Anino nedeljo. Slovesnost so med drugim pripravili na Sveti Planini nad Trbovljami in za to priložnost medse povabili ljubljanskega nadškofa Stanislava Zoreta, ki je spodbudil k vzgoji za velikodušnost: »Če boste svoje otroke vzgajali za velikodušnost, bodo poleg tega, da bodo imeli vedno dovolj zase, vedno imeli dovolj tudi za vas. Če pa bodo ob vas doživljali, da tehtate, računate – se bo izšlo, se ne bo izšlo – bodo prej sli slej tudi oni začeli ravnati na ta način. In nazadnje bodo videli, da nimajo dovolj zase. Če zase nimajo dovolj, kaj naj potem imajo za svojo ostarelo mamo, svojega ostarelega očeta ali za kogarkoli drugega? Naša velikodušnost danes do otrok in do drugih ljudi je jutrišnje zagotovilo nam, da bo nekdo pomislil na nas, da tudi nam ne bo ničesar manjkalo.«

KULTURA IN DRUŽBA

Zadnji konec tedna v juliju je že tradicionalno posvečen slovesnosti pri Ruski kapelici na Vršiču. Letošnji dogodek je potekal v znamenju stoletnice konca prve svetovne vojne. Častni pokrovitelj slovesnosti, predsednik republike Borut Pahor, je v soboto v nagovoru opozoril, da se človeštvo iz prve svetovne vojne ni naučilo dovolj, da bi preprečilo drugo. "To nas upravičeno skrbi in vznemirja. Zastavljamo si najbolj enostavno vprašanje: ali smo se iz tragedije prve in druge svetovne vojne naučili dovolj, da ne bo tretje."

Že v petek je bila v župnijski cerkvi v Kranjski Gori sveta maša za ruske vojne ujetnike, ki jih je leta 1916 zasul snežni plaz pri gradnji ceste na Vršič. Daroval jo je celjski škof Stanislav Lipovšek, sicer predsednik Slovenskega ekumenskega sveta pri škofovski konferenci. Po njegovih besedah svet zelo potrebuje luč in duha sv. Frančiška, saj se zapleta v konflikte, vojne, nasilje. Ki prinaša bolečino, smrt, lakoto, begunstvo in druge tesnobe. Ob tem je vse kristjane pozval: »Kristjani bi morali več narediti in z združenimi močmi premagovati probleme s katerimi se soočajo naši trpeči bratje in sestre, doma in po svetu.« Kot je dodal, smo poklicani »da storimo vse, kar je v naši moči, da se med te preizkušane narode in ljudstva vrne mir in človeka vredni pogoji za življenje«

Predstavniki Katoliške, Ruske in Srbske pravoslavne Cerkve ter Evangeličanske Cerkve v Sloveniji so imeli pred mašo ekumenske pogovore na Bledu. Tam so podpisali izjavo o mirovnem poslanstvu krščanskih Cerkva. V njej so izpostavili, da je mir treba graditi neprestano. Zato se omenjene Cerkve znova zavezujejo molitvi in delu za mir v svojih deželah in povsod po svetu. V izjavi so že zapisali, da ne more biti kristjan, kdor ni človek miru, kdor ne moli in ne dela za mir. Je pa mir najprej Božje delo in Božji dar.

V estonskem Tallinnu poteka največji evropski zborovski festival Europa Cantat, ki se ga udeležujejo tudi pevke Dekliškega zbora sv. Stanislava pod vodstvom zborovodkinje Helene Fojkar Zupančič. Dekleta so požele že številna mednarodna priznanja, tokrat so imele tudi dva samostojna koncerta: prvega v metodistični cerkvi v Tallinnu, drugega pa v mestu Tartu. Festival bo prihodnje leto v Sloveniji.

ŠPORT

Slovenski kolesarski zvezdnik Primož Roglič je dirko po Franciji končal na četrtem mestu. S tem je napredoval na lestvici svetovne serije, kjer je peti, na lestvici Mednarodne kolesarske zveze pa je po novem 12.

Slovenski rokometni mladinci so postali evropski prvaki. To je prva zlata kolajna za slovensko reprezentanco v kategoriji do 20 let. Selektor slovenske moške rokometne reprezentance Saša Prapotnik: "Uspeh smo si izborili z velikim garanjem, mesec in pol smo živeli in sanjali za to kolajno. Že na prvem dnevu priprav smo si postavili za cilj preboj v polfinale. Na finalni tekmi smo napolnili dvorano. Milim, da je to še bolj pomembno kot zlata medalja in naslov evropskega prvaka."

Slovenska plezalka Janja Garnbret je prejšnjo soboto na tekmi svetovnega pokala v težavnostnem plezanju v Italiji dosegla že tretjo zmago v tej sezoni. Domen Škofic je osvojil bron.

Na judoistični veliki nagradi prejšnji konec tedna v Zagrebu je Ana Velenšek zmagala v konkurenci nad 78 kilogramov. Klara Apotekar je bila srebrna v kategoriji do 78 kg dopolnila.

Tina Trstenjak pa je bila srebrna v kategoriji do 63 kg.

Štiriintridesetletni Brazilec Marcos Tavares, ki je v Maribor prestopil leta 2008, v Ljudskem vrtu ostaja do leta 2021, potem ko je v sredo podpisal novo pogodbo.


Ne spreglejte: