Ljubljana, sobota, 23. marec 2019, 05:57

Odločni 'ne' vsakemu družbenemu totalitarizmu - Justin Stanovnik

Poslovili smo se od Justina Stanovnika, pronicljivega človeka, intelektualca in domobranca, ki je sicer kot mladoleten preživel koncentracijsko taborišče Teharje in slovenski holokavst, doživel pa njegove in druge povojne komunistične strahote in preganjanja. Holokavst opredeljujejo kot uničenje celotnega naroda ali dela naroda zaradi razrednih, rasnih ali nacionalističnih razlogov. To so počeli fašisti, nacisti in komunisti nad nami Slovenci in uporabljati moramo enaka merila za vse.


Votlo narodnjaštvo

Zadnje čase smo spet enkrat priča očitkom na račun nekdanjega slovenskega škofa in filozofa Antona Mahniča. S tem, ko je na primer konec 19. stoletja v reviji Rimski katolik trdo prijel slovenske liberalce, naj bi bil eden glavnih krivcev polarizacije slovenskega političnega življenja, ki je vodila v drugi svetovni vojni do bratomornega obračunavanja ter delitve duhov, ki traja še danes.


Nujno zlo

Svetopisemska modrost nas uči, da se zlo skriva. Nikoli ne nastopi odkrito, ampak vedno posredno. Svojih pravih namenov ne razglaša, zato je med mislijo, besedo in dejanjem vedno nameren razkorak, ki ga imenujemo laž. Zato je klic k budnosti vedno na mestu. Drug drugega pa moramo opozarjati na pasti in posledice nekaterih idej, besed ali dejanj, ki so na prvi pogled dobre, vedno pa všečne in zato tudi privlačne. Stara zgodba, ki jo opisuje mit o prvem grehu, se znova in znova ponavlja. Stara kača, hudič, nenehoma dela, da bi v nas zbudil upornost in željo, da bi postali kakor Bog.


Dovolj je sprenevedanja!

Afera »poljsko meso« se umirja. Vsaj tako je sklepati glede na spletne objave Uprave za varno hrano, kjer so v prvem stavku prvega poročila, izdanega 1. februarja letos zapisali, da bo Uprava »vsak delovni dan javnost sproti obveščala o svojih aktivnostih in izsledkih.«


Starajoča Evropa brez otrok se zgraža nad Orbanovo družinsko zakonodajo

V medijskem, družbenem in političnem okolju se zadnje čase vedno bolj širi ideja o samskosti kot o življenjskem stilu. Vedno več jih je, ki si ga izberejo. Revije objavljajo recepte, kako pridemo v petih korakih do srečnega samskega življenja. Zraven sodi tudi ljubezen do samega sebe, ki jo menda začenjamo doživljati, ko se odločimo, kdo smo, in da je to, kar mi želimo, najbolj pomembno.


Država, utemeljena na kulturi, brez kulturnega ministra

Letošnji kulturni praznik je bil nekaj posebnega. Generalno ga je označilo preteklo Cankarjevo leto. Eno njegovih sporočil so bile ravno razlike med resničnim umetnikom in vsemi tistimi, ki se pri nas samo označujejo za velikemu pisatelju najmanj primerljive, če že ne enakovredne umetnike. To, kakšen garač je bil in kako je živel od svojega dela, ne pa državnih subvencij, ob tem puščamo ob strani genijalnost, je šlo mimo njih.


Naš svet je razdvojen nevrotik!

»Veliko več pozornosti bi morali nameniti temu, kar počnemo, ker nam grozi smrtna nevarnost, ki smo jo sami povzročili in je ne moremo več nadzorovati, ker nam je zrasla čez glavo. Naj rečem, da je naš svet razdvojen nevrotik, železna zavesa pa označuje simbolno delitveno črto.«


»Sveta vera bodi vam luč, materni jezik pa ključ do zveličavne narodove omike.« (A. M. Slomšek)

»V veri, ki je najdražja dediščina naših očetov, po besedi svetega Pavla in po Marijini želji: Stojmo! Ne kakor otrok na majavih nogah, ki pri vsakem koraku lahko pade; ne kakor bolnik, ki le s težavo prestavlja noge, v katerih ni moči. Stojmo s trdnimi nogami, kakor hrasti, pripravljeni na sunke vetra od vseh strani! Stojmo, kadar Bog dopušča, da se vaša vera boleče preizkuša! Stojmo, da v neveri grešnega sveta ne utonemo in z zgledom vernega življenja pokažemo, kako je treba svete dobrine uporabljati, da gotovo večne dosežemo! Stojmo v veri v vseh preizkušnjah življenja, kakor je stala Marija v uri najtežje preizkušnje pod križem, na katerem je umiral njen Sin v naše odrešenje!«


Pri predsedniku države o šolstvu

V torek 5. februarja je predsednik države Borut Pahor sklical posvet o »Odgovornosti države za ustanavljanje, delovanje in spremljanje izvajanja programa zasebnih osnovnih šol«. Udeležencem je postavil pet vprašanj v razmislek. Naj razmislimo o konceptu umeščanja zasebnega šolstva v slovenskem prostoru, kje je meja države za ustanavljanje zasebnih šol, kako naj država nadzira zasebne šole, kakšni so sodobni trendi v Evropi in svetu in kako priti do približka najboljšim sistemom.

 


Pred praznikom kulture

Prešernov dan ali slovenski kulturni praznik leta 2019 si bomo verjetno bolj kot po Prešernovih nagrajencih zapomnili po vzporednih kulturniških škandalih, ki pretresajo našo javnost. Skrhani odnosi in tragična smrt na ministrstvu za kulturo, posledična menjava ministra in sekretarjev ter afera s plagiatom Borisa Kobala, so podobo kulture v javnosti spravili čisto na dno. Pravzaprav je tragično, da ničesar krivi nagrajenci, ki jih komisija za podelitev Prešernovih nagrad izpostavlja zaradi njihovega umetniškega dela in širšega odmeva njihovih stvaritev, ne bodo deležni takšnega medijskega odmeva, kot omenjeni dve dejanji, ki vzbujata ogorčenje.


Novejše novice | Starejše novice